Slavnik (1028 m) in Socerb (435 m) - 18. 11. 2017

V soboto, 18. 11. 2017 se nas je sedem planincev odpravilo na enodnevno turo v Slovensko Istro z namenom, da se povzpnemo na Slavnik in Socerb.

V deževnem jutru smo krenili na pot z dvema avtomobiloma. Vremenska napoved je za ta dan obljubljala ugodne razmere, kar se je kasneje tudi zgodilo. Edini moteč faktor je bila burja. Nekje bolj, nekje manj, odvisno od izpostavljenosti mesta.

Avtomobila smo parkirali v kraju Podgorje, ter se odpravili proti Slavniku. Za vzpon smo izbrali pot z oznako »strma pot«. Mogoče je imel kdo od udeležencev v začetku še pomisleke, da bo pot prestrma, vendar se je izkazalo, da je strah odveč. Pot je najprej potekala po gozdu, proti vrhu se je gozd čedalje bolj redčil. Zadnji del vzpona smo opravili po obširnem travniku, posejanim z le redkim grmičevjem, za nami pa se je kazala Istra s Koprskim zalivom. Povzpeli smo se na vrh Slavnika od koder se je razprostiral razgled do Nanosa in Trnovskega gozda, Alp in Dolomitov, Istre in morja. Slavniku pravijo tudi primorski ali istrski Triglav. Sledil je počitek in okrepčilo v Tumovi koči tik pod vrhom, temu pa povratek v dolino po daljši »položni poti«.

Naš naslednji cilj je bil Socerb. Iz Podgorja smo se odpeljali proti vasi Kastelec. Avtomobila smo parkirali na Vardi in se po Kraškem robu napotili v smeri gradu Socerb. Pot je bila položna in je v glavnem potekala po širši makadamski cesti po kraški pokrajini. Spotoma smo se ustavili še pri Sveti jami, ki je edina kraška jama spremenjena v cerkev v Sloveniji. Ker je vhod vanjo zaklenjen, smo si njeno notranjost ogledali skozi mrežo na vhodnih vratih.  Nato smo nadaljevali pot do gradu Socerb, ki je oddaljen 300m. Pri gradu je veliko parkirišče s katerega smo občudovali fantastičen pogled na Tržaški zaliv. Še boljši razgled pa smo doživeli, ko smo se povzpeli na obzidje gradu. Sledil je povratek po isti poti do avtomobilov ter nato proti domu.