Obhodnica Senovega
V nedeljo 13.10. se nas je trojica zbrala pred z meglo zastrtim gostiščem Senica. Prijazna lastnica nas je postregla z jutranjo kavico. Zatem smo se odpeljali proti izhodiščni točki. Tam so nas obsijali topli sončni žarki. V kombinaciji z jesensko obarvanim gozdom je bila to sanjska kombinacija. :)
Načrt poti je bil sledeč: slap Bojavnik- slap Ubijavnik- slap Bojanca, slap Pekel- partizanska tiskarna Franceta Prešerna- Grmada- Partizanska bolnica- Veliki Javornik- Mali Javornik- Skalica- Možnica- Veliki Koprivnik- koča na Bohorju- Špic hrib- Debeli vrh- Oslica- sv. Jošt- sv. Jakob na Šedmu- Čičov vrh- Armes- Senovo.
Prvi del poti (do Grmade) im. Pot štirih slapov je bila skorajda neprehodna predvsem od Sobnika do slapu Bojanca. Pri tem je potrebno omeniti, da smo se na pot podali po deževnem tednu, tako da so narasli potočki otežili hojo čez njih. Prav tako pa je bilo spolzko na nekaterih strmih predelih poti. Nekaj veščin plezarije in orientacije so nam pomagale, da smo se le uspeli prebiti skozi podrto drevje in poti zarasle s trnovim robidovjem do zadnjega slapu Pekel in partizanske tiskarne F. Prešerna. Od tam nas je pot vodila po gozdni poti do Grmade, Partizanske bolnice, najvišjega vrha Bohorja -Velikega (1023m) in Malega Javornika ter najbolj zahodne točke Bohorja- Skalice (951m), od koder se je odprl razgled proti Sevnici, Kumu in Lisci. Zatem je sledila gozdna pot mimo Možnice, Velikega Koprivnika (984m) vse do koče na Bohorju, ki je bila razmeroma dobro markirana.
Na koči je ekipa pridobila nekaj "nove energije", tako in drugače :)
Pridružili so se nam še Marko, Bojan in Kristina.
Prva skupna točka je bila vrh Špic hriba. Grebenska pot mimo Debelega vrha (921m), mistične Oslice in vse do zaključka naše poti na Senovem je bila lahko prehodna, večinoma gozdna in makadamska.
Vmes smo se sladkali s svežimi jabolki, orehi in grozdjem, pri sv. Joštu pa so za razvedrilo poskrbeli zvedavi biki. Skoki čez pastirje, čez drn in strn... :)
V mraku smo dosegli Čičov vrh in se spustili na Senovo. Na zadnji vrh in KT Armes (445m) smo s svetilkami prisopihali po 12 urah, 40km in 2000m višinske razlike.
O vremenu... nebeško je bilo. Razgledi vse do Kuma, Lisce, Pohorja, Boča in Donačke gore, Slemena in Trdinovega vrha.
Zares pravljičen dan v jesenskih odtenkih...
Seveda vse skupaj ne bi bilo tako dobro "izmerjeno" brez prijatelja Boris-a, poznavalca in raziskovalca potk na Bohorju. Boris, hvala, ker si nam pokazal prave zaklade, ki jih skriva Bohor. Verjetno jih sama ne bi nikoli odkrila.
Pia Peršič
