Zadnji pohod, ki smo ga izpeljali, 17.01.2023 je bil zaznamovan s kar nekaj dogodivščinami, ki so se na srečo vse dobro končale. Cestna zapora v Brestanici, je povzročila, da so se naše pohodnice iz Koprivnice, morale zelo podvizati, da so ujele vlak. In končno smo bili vsi na vlaku. Vožnja je potekala v prijetnem klepetanju in dobrem vzdušju, vse do trenutka, ko se je na prikazovalniku pričel izpisovati čas zamude, ki je kar naraščal. Z zaskrbljenostjo smo zrli vanj in računali koliko še manjka do prihoda vlaka v Ljubljano. Pojavila se je bojazen, da nam bo vlak iz Ljubljane proti Jesenicam odpeljal pred nosom. Za pomoč smo se obrnili na sprevodnico, ki pa ni bila pripravljena za aktivno sodelovanje. Posledica tega je bila, da smo obstali na železniški postaji Ljubljana. Ker pa smo izkušeni seniorji, imamo vedno še rezervno varianto. Tako smo ob 9. uri sedeli na avtobusu za Černivec. Prijazen voznik je nam je med vožnjo podal cel kup informacij in idej, kako izkoristiti našo "rdečo karto", za obisk različnih krajev primernih za naše pohode. Na primer obisk Bleda, Bohinja, Vogla ipd.
Ob prihodu na postajo Črnivec, smo se peš odpravili proti Brezjam in ugotovili, da naš pohod poteka v skladu z načrtom. Prišli smo v času, da smo ujeli še skoraj celo mašo. Večina nas je bila razočarana nad gostinsko ponudbo, saj ni bilo odprte nobene gostilne, da bi nam dvignila moralo. Pa kljub temu smo nadaljevali z našim planom in si ogledali muzej jaslic. Ta muzej je res vreden ogleda. V njem so, poleg jaslic iz celega sveta, tudi jaslice, ki so jih ustvarili akademski umetniki in predstavljajo poleg nabožne vsebine tudi umetniško vrednost. Zaradi čarobnosti vsebine muzeja, bi mogoče še malo postali v muzeju, vendar smo morali pot nadaljevati proti vasici Ljubno.
Gostinske ponudbe na Brezjah nismo bili deležni zato smo zavzeli parkirišče pred trgovino in si stoje postregli jedačo in pijačo iz nahrbtnika. Nadaljevali smo našo pot in prispeli do odcepa, kjer bi nas morala čakati lepa gozdna pot. Pričakala pa nas je, sicer na oko idilična pot, vendar smo se morali spopasti s celim snegom in od snega povešenimi vejami. Toda tudi to smo premagali in prišli na glavno cesto, ki nas je pripeljala do vasice Ljubno in cerkvice, ki nosi naziv "Marija udarjena". Njena notranjost je vredna ogleda in nosi zanimivo zgodbo, ki se je spletla ob prenovi leta 1692. Pri prenovi je pomagall tudi zidar Gregor Eržen, ki je imel dekle z imenom Marija. Primerjal je kip Marije s svojim dekletom in si govoril, da ime kip sicer lepe oči, vendar ime njegovo dekle lepše. Zazdelo se mu je, da mu je kip odkimal zato je s kladivom udaril Marijino sence. Iz rane je pričela teči kri. Od tod ime Marija udarjena.
Pa bodi dovolj, saj nas čaka še pot domov. Odpravili smo se proti postaji Otoče, od koder nas vlak odpelje do Ljubljane. Med potjo ugotovimo, da bi mogoče ujeli vlak, ki odpelje ob 12.59. uri. Napaka je bila, da o tem niste bili vsi seznanjeni, tako da je prva skupina ujela vlak, nekaj pa nas je ostalo na postaji. Imeli smo to smolo, da smo naleteli na nesramnega sprevodnika, ki je kljub prošnji, da naj počaka minuto, da prispejo še peostali pohodniki, dal znak naj vlak odpelje. Tudi vlakovodja ni bil nič boljši saj je videl, da je skupina tik pred postajo in bi lahko počakal, pa ni.
Mi, ki smo ostali na Otočah, nismo vedeli kaj bi počeli do naslednjega vlaka. Čakalnica je zaprta, gostiln ni, WCja tudi ne. Pa je prišel Jože z idejo na dan in nas vprašal, kaj, če bi se odpeljali do Lesc, kjer imajo bogato gostinsko ponudbo in si bomo lahko privoščili kavo in še kaj. Seveda, smo se z idejo strinjali. Vmes smo ugotovili, da bomo v Lescah ujeli ekspresni vlak za Ljubljano. S to zamislijo smo nestrpno čakali vlak, da nas odpelje do Lesc. Pa glej ga zlomka, tudi tu smo se soočili z zamudo vlaka in obstajala je bojazen, da ekspresnega vlaka ne bomo ujeli. Za pomoč smo se obrnili na sprevodnico, ki nam je z dobro voljo priskočila na pomoč. Posredovala je, da bi nas vlak za Ljubljano na postaji v Lescah počaka. Pa se je vse dobro končalo. Ta vlak smo za las ujeli in se odpeljali proti Ljubljani. S tem vlakom bi se lahko odpeljali vse do Krškega (v Brestanici ne ustavi), vendar smo preostali del skupine pogrešali do te mere, da smo v Ljubljani izstopili in skupaj nadaljevali pot proti domu.
Kljub vsem zgodam in nezgodam je bilo potovanje zanimivo in lahko se pohvalimo, da smo načrt v popolnosti uresničili. Izkazalo se je, da smo res prava ekipa, ki lahko skupaj premaga vse težave in pri tem še uživa.
Malo sem se preveč razpisal, vendar si ne morem kaj, če se je pa toliko dogajalo. V priponki elektronske pošte bom priložil par slik, ostale dobite na viber.
Imejte se lepo in uživajte v zimski idili, ki jo saj pri nas v Pleterjih, kaže pogled skozi okno.
Darko
