Gorjanci

V soboto, na Miklavževo, se nas je nabral poln avtobus. Odpeljali smo se v Šentjernej, kjer smo pobrali še tri planince tamkajšnjega planinskega društva in skupaj izstopili na Javorovici. Od tam smo šli peš na Pirčev hrib in nato po grebenih Gorjancev do našega cilja, oz naših ciljev, kajti ena skupina je šla še na Trdinov vrh, velika večina pa je šla direktno v kočo na Sv. Miklavžu.
Med potjo je bilo, kar se tiče vremena, vsega po malem, čeprav so vremenoslovci obetali lep zimski dan. Kmalu od Pirčevega hriba je pričelo deževati, nekje okrog 1000 metrov nadmorske višine so se ponujale snežinke. Ko so tudi te ponehale, je posijalo sonce. Na povratku do Gospodične pa nas je neusmiljeno "toklo babje pšeno". Hudega nam ni bilo, prišli smo zdravi in celi domov, pa tudi zadovoljni s pohodom, saj so nas prijazni šentjernejski planinci lepo vodili in nam povedali marsikaj zanimivega o njihovih krajih. Še bomo šli na Gorjance, morda bomo takrat doživeli lepše vreme in lepše razglede!