Spet smo na skupnem avtobusu s Krčani. Nas je kar nekaj več od njih, saj računamo, da bomo danes dobili kar 2 žiga v obhodnico Križem-kražem. Avtobus zapustimo v Krašnji, da se bomo nanj povzpeli spet v Blagovici, ko se vrnemo z Golčaja. Ampak najprej na Limbarsko goro. Ne po nagelj, ta prireditev je že bila 31.marca. Morda pridemo tudi me kdaj po nagelj.
Pot je bila najprej močno strma, tako zelo strma, da nas je bilo strah kaj bo, če bo tako držala do vrha. Pa ni. Kaj kmalu se je unesla in po lepih predelih, od koder so bili enkratni razgledi, smo prispeli do vrha. Tam stoji cerkev in planinski dom, nižje so lepe kmetije. Vse lepo obdelano in slikovito, slikovito. Pravijo, da je bila Kugyjeva mati doma z Limbarske gore. Ko je odšla služit v Trst, je tam spoznala svojega moža in eto ga na - dr. Julius Kugy je tudi naše gore list. Sedaj pa nam je bolj jasno zakaj je tako ljubil naše gore. Mi jih tudi!
Po okrepčilu pri prijazni oskrbnici s odpravimo v uro oddaljen Golčaj. Tam naletimo na obnovljeno cerkev sv. Neže in dve kamniti ruševini - baje nekdaj farovž in vinska klet. Od tu je še pol ure zelo strme poti do Blagovice in nato z avtobusom na Trojane, na krofe.
