Tura na 3510 m visoki Hochfeiler - Zillertalske Alpe

Uredil: Krušič Marija, 84 fotografij
Obdobje: 31.07.2010 - 01.08.2010

Prusikov vozel na Hochfeilerju

Gremo na Hochfeiler. Neznano. Gora nekje tam na Tirolskem, na meji med Italijo in Avstrijo. 3510 m. Lahko dostopna, nenevarna, s čudovitim razgledom. Opisi prepričajo k odločitvi za odhod. Bilo je zarana zjutraj zadnjega julijskega dne, ko smo butali svoje rukzake v bunker avtobusa. Kar lepo število se nas je nabralo, ni bilo praznega sedeža. Pogreznili smo se vase, nemo gledali skozi okno, brzeč proti zahodu. Bilo je po dežju, vse je bilo mokro, oblaki so se pa trgali in vedeli smo, da se peljemo proti lepemu. Vremenu in doživetju. Karavanke, Beljak, Spittal, šele nekje okoli Lienza, se zdi, se je naredil dan. V tistem, ko smo zavijali proti Južni Tirolski nekako ni bilo logično, zakaj v to smer. Prestopimo mejo, ki to več ni, smer Bruneck, Brixen. Takrat že čisto čuječi občudujemo lepo pokrajino z vršaci, lepe, velike domačije, vse kot iz škatlice. Nikjer okoli njih odvečnega balasta. Pa rože, veliko rož. Občutek pa imaš, da si v Avstriji. Kajti vsi napisi so v nemščini, italijanščina se sramežljivo skriva pod njimi. Le tablice na avtomobilih govorijo, da smo v Italiji. Pa še te nekako plaho sprašujejo: „Saj lahko, ali ne?“. Dobro so se tile Tirolci postavili zase, za svoj rod, jezik. Administrativno je stvar navidezno rešena, samo ljudi s svojimi željami in ponosom se pa na ta način ne da.
Po Brixenu zavijemo nazaj proti severu, vozimo po lokalni cesti vzporedno z avtocesto za Brenner. Dolina se oži, cesta se vzpenja. Potem pa ne gre več. Prispeli smo. Vse okoli nas hribovje, večinoma poraslo s travo. Lepo je. Jutro je še sveže, nebo pa brez oblačka. Kar na hitro se preobujemo, poberemo svoje stvari in se v koloni odpravimo. Sprva po cesti in po dobre pol ure zavijemo na planinsko pot, ob gorskem potoku, potem više, na senožeti. Pot je mestoma kar blatna. Kolona se počasi trga. Nekateri nergajo. Kot vedno. Svet se odpira. Levo in desno od nas strma pobočja, ki se izgubljajo v grapi.
Tri ure in pol in smo v koči. Lepa, prostorna, čista. Na 2700 m. Tu počijemo, se okrepčamo. Se zdi, da klanec ni bog ve kaj, vendar utrujenost je že tu. Treba pa bo naprej. Cilj je še visoko. Nekateri se odločijo, da ne gredo naprej. Tudi prav. Takoj nad kočo so kar neke zajle in klini, ki se kar hitro končajo. Pot se valovito vzpenja, valovito, vendar vztrajno .Okolica se spreminja. Trave ni več, samo neki skrilavci se nam motajo pod nogami. Gora je v enem samem skrilastem kamenju, motno sive barve. Drugače je kot v Julijcih, ki so beli in je grušč. Kolona se zopet trga. Smo že kar visoko, srce tolče in v sapniku nekaj piska. Kar nekam pusta je bila tista siva, skrilasta pot, ki ji ni bilo videti konca. Končno smo le prilezli na greben, ki je še siv, z mokrim snegom med skalami. Sledimo grebenu, ki se postavi pokonci in čisto na koncu, vrhu, je križ. Naš križ. Do tja treba. Problem. Vse je v novozapadlem snegu. Prav na vrhu je opast, ki kot nekakšen val, prelomljen visi nad dolino. Do našega križa je pa le rob. No, stvar rešijo naši mladi alpinisti. Napeljejo nam vrv, pritrdijo na križ, fiksirajo na kline. Nekateri še vedno skeptični: „Bo to držalo, je vse skupaj varno?“ „ Brez skrbi, vse je povezano s Prusikovim vozlom!“ „ Dobro, saj temu vozlu itak zaupamo, samo kaj je s tem klinom, ki je na koncu vozla?“ „No, ja. Ta klin je pa res že slab!“ Smeh. Pa vseeno gremo. Z eno roko za vrv rinemo v tisto strmo špico, korak po korak, utrujeni, sopeč, do križa. Tam je prostora za pet šest ljudi. Vse je le ena bela špica, okoli nas pa gore, ki jim niti ne vemo imena. Prepoznamo le Marmolado ter Piz Boe. Potem počasi zlezemo dol, eden za drugim, utrujeni, potešeni, zadovoljni, zavedajoč se, da za nas, navadne pohodnike, planince, ni bilo to kar ena mala malica. Bilo je 3510 m s snegom, štrikom in Prusikovim vozlom. Hej, to pa je bilo nekaj. Se vidimo!
Miro Četrtič

 

(P.S.: 552 fotk so prispevali: Družina Poznič, Dejan Gošek, Edi Mirt, Miro Četrtič, Ana Bogovič, Albertina Županc, Boštjan Marjetič.  

         Turo so vodili: Boris Kerle, Boštjan Marjetič, Simon Poznič, Gregor Umek in Klemen Hlebec).

1 423
Začetek v lepem sončnem jutru 470 km od Senovega.
© 9 avtorjev
2 380
Najmlajši vodnik Klemen.
© 9 avtorjev
3 364
Pogledi se odpirajo.
© 9 avtorjev
4 348
Vrhovi v ozadju.
© 9 avtorjev
5 356
Čudoviti pogledi.
© 9 avtorjev
6 345
Smo že malo višje, spredaj in zadaj se je slišalo ah in oh.
© 9 avtorjev
7 351
Pogled na dolino nas je spremljal zelo dolgo.
© 9 avtorjev
8 349
Čas in voda sta razbrazdala obraz gore.
© 9 avtorjev
9 365
Pot pa se je vztrajno vzpenjala.
© 9 avtorjev
10 345
Prvi daljši počitek.
© 9 avtorjev
11 368
Počitek je vsem prijal.
© 9 avtorjev
12 390
Dokaz, da smo z avtobusom. Voznika smo vzeli kar s seboj.
© 9 avtorjev
13 353
Prvi pogled na kočo, ki stoji na 2700 m nadm.višine.
© 9 avtorjev
14 369
Še bolj smo pospešili proti koči.
© 9 avtorjev
15 353
Le kaj bo za ovinkom ...
© 9 avtorjev
16 336
... Pojavile so se jeklenice.
© 9 avtorjev
17 342
Prvi pogled na naš vrh, skrajno levo zgoraj.
© 9 avtorjev
18 338
Tudi koča se zdi že malo bližje.
© 9 avtorjev
19 322
Ob poti pa živobarvne cvetlice, kot v naših gorah.
© 9 avtorjev
20 359
Sonce nam je sijalo v obraze.
© 9 avtorjev
21 369
Pogled vodnikov na smerne table. Še pol ure do koče ...
© 9 avtorjev
22 349
Zdaj pa res ni več daleč.
© 9 avtorjev
23 347
Prijetna osvežitev, voda je bila pitna.
© 9 avtorjev
24 369
Zbor pred kočo pred vzponom na vrh.
© 9 avtorjev
25 353
Zgornji smerokaz usmerja proti vrhu.
© 9 avtorjev
26 353
Neumorni Bertl pa vedno nekje spredaj.
© 9 avtorjev
27 376
Na začetku vzpon ob jeklenicah in po stopnicah.
© 9 avtorjev
28 363
Tu še ni bilo naporno.
© 9 avtorjev
29 359
Večina se je odločila za vzpon.
© 9 avtorjev
30 355
Lepa kolona proti vrhu.
© 9 avtorjev
31 389
Počitek, da se ne upehamo preveč.
© 9 avtorjev
32 417
Fotografi so imeli več napora, ker so neumorno slikali.
© 9 avtorjev
33 384
Pot pa se je vila kar navzgor in navzgor.
© 9 avtorjev
34 370
Vmes smo prišli na takšne prepadne predele, ki jih je pot obšla.
© 9 avtorjev
35 370
Le kdo jih je postavil pokonci.
© 9 avtorjev
36 365
Vijugali smo med skrilavci.
© 9 avtorjev
37 341
Kolikor seže pogled pa sami vrhovi okrog in okrog.
© 9 avtorjev
38 341
Pogled nazaj v dolino.
© 9 avtorjev
39 360
Trije možaki, eden od njih je možic.
© 9 avtorjev
40 373
Na taki višini je počitek potreben.
© 9 avtorjev
41 342
Odločeni, da gremo naprej.
© 9 avtorjev
42 341
Previdno stopajte zaradi snega.
© 9 avtorjev
43 366
Po grebenu smo se razporedili.
© 9 avtorjev
44 339
Prvič sredi takih kamnov in višin.
© 9 avtorjev
45 362
Od daleč se zdijo kot spomeniki. Le komu in zakaj.
© 9 avtorjev
46 336
Malo zaskrbljen pogled proti vrhu.
© 9 avtorjev
47 357
Prvi so že blizu sedla.
© 9 avtorjev
48 405
Tako visoko še marsikateri od nas ni bil.
© 9 avtorjev
49 376
Na vrhu se že vidi križ.
© 9 avtorjev
50 373
Ne samo križ na vrhu, ampak tudi nevarna opast.
© 9 avtorjev
51 390
Vodniki so se odločili za varovanje z vrvmi.
© 9 avtorjev
52 383
Vrvi so bile speljane prav do vrha.
© 9 avtorjev
53 400
Previdno proti vrhu.
© 9 avtorjev
54 372
Tole meji že na alpinistični vzpon.
© 9 avtorjev
55 366
Bilo je še bolj strmo kot izgleda.
© 9 avtorjev
56 365
Že skoraj na cilju.
© 9 avtorjev
57 367
Vrvi so nam zelo prav prišle.
© 9 avtorjev
58 386
V koloni, eden za drugim po istih stopinjah.
© 9 avtorjev
59 365
Miro tik pod vrhom v mislih že suče pero.
© 9 avtorjev
60 365
Pogled navzdol na spodnji del varovanja.
© 9 avtorjev
61 344
Pogled z vrha na jezero v dolini.
© 9 avtorjev
62 360
Dolg greben smo premagali.
© 9 avtorjev
63 378
Eni še navzgor, drugi že previdno navzdol.
© 9 avtorjev
64 373
Mož in žena na skupni navezi.
© 9 avtorjev
65 372
Zadovoljen vodnik Boštjan tik pod vrhom.
© 9 avtorjev
66 369
Nekateri pa tudi s cepinom.
© 9 avtorjev
67 368
Pogled iz višine 3510 m na jezero.
© 9 avtorjev
68 413
Zadovoljstvo na vrhu.
© 9 avtorjev
69 421
Ob križu pa zelo malo prostora.
© 9 avtorjev
70 366
Zato smo se morali kar stisniti.
© 9 avtorjev
71 385
Tipična gasilska slika je nastajala po delih.
© 9 avtorjev
72 406
Izmenjavali smo se na vrhu.
© 9 avtorjev
73 381
Vodnik Simon
© 9 avtorjev
74 379
Vodnik Boris
© 9 avtorjev
75 379
Vodniki so imeli veliko kandidatov za krstiti.
© 9 avtorjev
76 359
Krst se je odvijal tako hitro, da je ostala samo tale slika.
© 9 avtorjev
77 416
Srečni obrazi udeležencev.
© 9 avtorjev
78 383
Spust ob vrvi nazaj do sedla.
© 9 avtorjev
79 361
Še pogled na kočo ob poti navzdol.
© 9 avtorjev
80 343
Sonce je že zahajalo, ko smo se vrnili h koči.
© 9 avtorjev
81 356
Drugo jutro pa lepo v koloni v dolino.
© 9 avtorjev
82 357
Prehodi čez grape spominjajo na pontonske mostove.
© 9 avtorjev
83 331
Tale most je bil res potreben postavitve.
© 9 avtorjev
84 338
Vsega lepega je enkrat konec in mi smo na poti domov.
© 9 avtorjev