HOHER SONNBLICK

Uredil: Kostevc Sonja, 47 fotografij
Datum: 03.08.2011

S Senovega smo krenili zgodaj, še pred svitom, brez prijaznih vremenskih obetov za naslednja dva dni. Pa vendar se nismo ustrašili – prišli smo vsi. Potem pa: skozi karavanški predor v Avstrijo, mimo Spittala, vse do Heiligenbluta, kjer se je cesta že vzpenjala. Nebo je ostalo oblačno in vrhovi so bili v megli, ko nas je avtobus po ozki asfaltni cesti pripeljal do gorske doline Kleine Fleißtal.
 
Izstopili smo in nič kaj preveč se nismo ozirali v nebo.Pohod smo začeli v oblačnem jutru, pripravljeni na dež, vendar z upanjem na lepo vreme. Z vsakim ovinkom vijugaste gorske ceste smo pridobili nekaj nadmorske višine. Pogledi naprej pa so bili vse lepši – oblaki so se začeli trgati in celo sončni žarki so nas dosegli. Ko smo zavili s ceste precej navkreber in premagali strm greben, smo v daljavi med meglicami zagledali tudi naš cilj – kočo »Zittelhaus« s stolpom, čisto na vrhu Sonnblicka. Kmalu smo dosegli ledenik, ki se razteza vse do samega vrha. Krenili smo po gazi, drug za drugim, stopinjo za stopinjo, ki je včasih obstala, včasih pa se je udrla v sneg, tudi do kolen ali še bolj… Meglice so skrivale in včasih odkrivale naš cilj – tisti stolp je bil še vedno nekje tam zgoraj, daleč… Pot je bila čedalje bolj strma, najbolj tik pod vrhom, nato še samo stopnice in koča.Vrh je bil dosežen, skupaj z zadnjimi planinci so se pojavile dežne kaplje, vmes tudi snežinke. Občasno pa se je spet razjasnilo in pogled skozi okno koče je segel daleč v dolino.

Povratek v dolino smo začeli zgodaj zjutraj (ker smo odpovedali zajtrk), v megli, ki pa se je kmalu razkadila. Na nasprotni strani se je prikazal najvišji avstrijski vrh Großglockner. Do avtobusa smo prispeli hitro, tokrat kar direktno po strmini in ne po cesti. Pogled nazaj je kazal vrh Sonnblicka in jasno nebo. Soglasno je padla odločitev, da si ogledamo Großglockner od blizu – zavili smo na gorsko cesto, skoraj do 2400 m višine in imeli čudovit razgled na vitek stožec te mogočne gore. Bomo kdaj plezali tam gori?

Tekst: Alenka Poznič, fotografije: Alenka Poznič in Stane Čerin
 

1 345
Malo po 9. uri zjutraj smo že bili na izhodišču.
© Helena Poznič
2 313
Vode je bilo povsod dovolj,...
© Helena Poznič
3 343
...tudi v obliki lepih slapov.
© Helena Poznič
4 346
Prvi del poti smo hodili po makadamski gorski cesti.
© Helena Poznič
5 343
Oznake so nas usmerile po stezici navkreber.
© Helena Poznič
6 332
Mi po grebenu, za nami pa prehojena vijugasta cesta.
© Helena Poznič
7 325
Tam čisto na koncu doline je ostal naš avtobus.
© Helena Poznič
8 322
Oblaki so nam občasno dovolili pogled na sosednje vršace.
© Helena Poznič
9 315
Čisto spredaj je bila naša ta-hitra skupina.
© Helena Poznič
10 343
Poleg slapov so nas presenetila tudi jezera, predvsem s svojo barvo.
© Helena Poznič
11 315
Prišli smo do ledenika ter zagledali kočo in stolp tam daleč na strmem vrhu.
© Helena Poznič
12 324
Počitek in priprava na sneženi del ture.
© Helena Poznič
13 336
Hodili smo drug za drugim po gazi.
© Helena Poznič
14 311
Kolona se je vse bolj....
© Helena Poznič
15 312
.... in bolj raztegovala.
© Helena Poznič
16 336
Hodili smo in hodili, vrh pa kot da se je odmikal pred nami.
© Helena Poznič
17 314
Tu je že bližje vendar še vedno visoko.
© Helena Poznič
18 348
Zadnji metri pred vrhom.
© Helena Poznič
19 348
Ne, ni še večer, le tako megleno je. Ura je šele tri popoldne.
© Helena Poznič
20 345
V koči je bilo prijetno
© Helena Poznič
21 348
Za planinski krst smo najprej zbudili zaspance.
© Helena Poznič
22 377
Na vrsti bodo vsi, ki so prvič na višini preko 3.000 m.
© Helena Poznič
23 364
Prešeren smeh, dokler ni prvič padlo...
© Helena Poznič
24 348
Tudi ženskim ritkam ni bilo prizanešeno.
© Helena Poznič
25 354
Tudi glavni vodnik je vihtel štrik.
© Helena Poznič
26 350
Branko je uporabil vso moč, da Ivan ni ušel.
© Helena Poznič
27 338
Marjan gleda nedolžno, kot da on ni imel štrika v rokah.
© Helena Poznič
28 342
Krst je kar trajal, kandidatov je bilo veliko.
© Helena Poznič
29 330
Boliiiii ! Zelo hudooooooo!
© Helena Poznič
30 370
Tudi šofer Bojan je prišel na vrsto.
© Helena Poznič
31 366
Udarcem je vedno sledila čestitka.
© Helena Poznič
32 331
Večer je bil vesel,....
© Helena Poznič
33 341
....hrana je bila obilna in okusna,...
© Helena Poznič
34 353
...le spanje v sobah ni bilo vključeno v ceno pol-penziona.
© Helena Poznič
35 336
Drugo jutro: brez kave in čaja v megli v dolino.
© Helena Poznič
36 352
Megle so se razkadile.
© Helena Poznič
37 335
Pogled nazaj na Visoki Sonnblick.
© Helena Poznič
38 331
Lepe, a bodeče...
© Helena Poznič
39 319
Pogled s panoramske ceste na Grossglockner.
© Helena Poznič
40 306
Ko se je ustavil avtobus, smo nadaljevali z dvigalom na razgledno ploščad.
© Helena Poznič
41 309
Grossglockner in pod njim ledenik Pasterza.
© Helena Poznič
42 317
Uživali smo v čudovitem razgledu.
© Helena Poznič
43 335
Ne, ne, danes ne gremo gor, je na grebenu prevelika gneča (pikice na snegu in po grebenu).
© Helena Poznič
44 291
Sproščeno so se igrali; nič jih ni motila naša radovednost.
© Helena Poznič
45 316
Svizec se je pasel; očitno mu je zmanjkalo čokolade.
© Helena Poznič
46 311
Končno - kavica! Bila je odlična, razgled pa še boljši.
© Helena Poznič
47 322
Spredaj po gasilsko, za nami pa - kdaj bomo lezli tja gor?
© Helena Poznič