info@pdbohor.si | 07 497 30 82 | Titova cesta 106/I, 8281 Senovo | SI56 0298 0001 8875 972 | Davčna št.: 43978045 | Prijava v CMS

Ojstrica - 8. 7. 2017

08.07.2017 | Damjan Omerzu, 11.07.2017, 67 fotk | Splošno | Ostalo

V soboto. 8. 7. 2017 se naj je 8 članov ospravilo na izlet na Ojstrico. Ob izrazito vroči vremenski napovedi smo bili nato deležni celo dežne plohe, ampak smo kljub temu uspešno osvojili vrh in doživeli čudivit dan v gorah. Ni ga lepšega kot takšen dan v družbi enakomislečih.

Golica maj 2017

21.05.2017 | Hinko Uršič, 03.07.2017, 18 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

Juriš na Bohor 2017

03.06.2017 | Hinko Uršič, 03.07.2017, 12 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

Kum april 2017

22.04.2017 | Hinko Uršič, 03.07.2017, 6 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

Uršlja gora junij 2017

17.06.2017 | Hinko Uršič, 03.07.2017, 16 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

Jezikova nedelja 2017  

07.05.2017 | Hinko Uršič, 07.05.2017, 10 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

Valentinov pohod Kozje Bohor 23 - 2017

11.02.2017 | Hinko Uršič, 11.02.2017, 25 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

Čemšeniška planina

07.01.2017 | Damjan Omerzu, 30.01.2017, 12 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

Ni bilo pretirano navdušenega odziva na vabilo, da bi šli na Čemšeniško planino. To soboto. Ma, je mrzlo, veliko snega, nekaj me po grlu žgačka…so bili verjetno izgovori…Prišli smo pa trije. Ne trideset, ampak trije. Boštjan, Fani, Miro, zastopniki vsak svoje generacije, pač! Tudi dobro. Bilo je pasje mrzlo jutro, ko se vozimo za Savo, mimo Radeč, Hrastnika, skozi Trbovlje. Vedno imam čuden filing v Trbovljah. Nekam čudna mešanica stavb se tam prepleta. Stare rudarske kolonije z obveznimi barakami za kuln in drva, ter nekakšne stolpnice (saj tistim kockam iz betona tako pravijo, kajne?), ki v tisti ozki grapi silijo kvišku. Ne vem. Je pa z ugasnitvijo rudnika, ugasnilo veliko. Na koncu Trbovelj zavijemo v hrib in kar ni konca serpentinaste ceste. Planinski dom na Vrheh. Tu se vožnja konča. Dom je zaprt. Samo en črn avto premražen čemi na parkirišču, ni žive duše, nobenega glasu. Še vrane ne vreščijo. Mi pa na pot. Se zdi, da ni tako mraz, kot je dolini. Pokrajina je idilična, zasnežena, hoja po snegu je prav prijetna, ni tisto (dva koraka naprej , enega nazaj), ko rineš v breg. Domačija Gunet. Nikogar. Še psa, ki si ga nekako pričakoval, da se bo izza vogala zapodil vate, ne. Za to domačijo se svet odpre. Savinjska dolina je na dlani, Pohorje, Golte, Peca. Ja, tudi Šoštanj. Pravzaprav, velik gobast dim govori kje je. Meglice, ki so proti jugu modrikaste, so tu rumenkaste. Butajo v hribovje Pohorja, nato se razlezejo po Savinjski, proti Celju…Od tega razgledišča pot zavije strmo v gozd. Snega je več, grčave bukve molčijo, oddajajo pa neko energijo…Črni vrh (1204m), je najvišja toča planine. Od tod se gre samo po grebenu, svet se odpira proti jugu. Kum, lisca, Bohor, Gorjanci, malo bolj desno tudi Snežnik. Lepo je! Po dveh urah pridemo do koče na Čemšeniški planini. Prijetna, z obvezno krušno pečjo, ki s svojo toploto govori zgodbe o zimi, s prijaznim osebjem, ki postreže z okusnimi jedmi in čajem, ki ni bil tisti »sa na avtomat«! Vračamo se po isti poti, dovolimo si več postankov za občudovanje okolice, detajlov…Bili smo trije, dobro smo se ujeli, tisti, ki so ostali doma jim je lahko žal.

Miro Četrtič

Mladinski planinski tabor Završnica 2016

23.07.2016 | Damjan Omerzu, 30.09.2016, 18 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

Letos smo taborili v Završnici, med 23. in 30. julijem 2016. Tukaj je nekaj utrinkov.

Debela peč

25.06.2016 | Hinko Uršič, 28.06.2016, 17 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

Debela peč (2014 m)

Juriš na Bohor

11.06.2016 | Hinko Uršič, 12.06.2016, 26 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

GRADIŠKA TURA - 28. 5. 2016

28.05.2016 | Damjan Omerzu, 07.06.2016, 18 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

Foto: Franc Zakšek

Mini tabor 2016

03.06.2016 | Simon Poznič, 07.06.2016, 36 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

Mini tabor, 3. - 4. 6. 2016

03.06.2016 | Damjan Omerzu, 07.06.2016, 44 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

Foto: Beno Abram

Jezikova nedelja 2016

08.05.2016 | Hinko Uršič, 08.05.2016, 12 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

Jezikova nedelja 2016

Razstavljenih je bilo 12 jezikov, v vsaki kategoriji po štirje.

Program je vodil Toni Petrovič.

Komisijo so sestavljali:      Marica Božočnik

                                          Irena Kožuh

                                         Lojz Štampfelj                                           

Zbor članov 2016

21.03.2016 | Hinko Uršič, 27.03.2016, 8 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

Valentinov pohod Kozje Bohor 22

13.02.2016 | Hinko Uršič, 13.02.2016, 19 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

Šmarna gora in predbožična Ljubljana

19.12.2015 | Damjan Omerzu, 29.12.2015, 9 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

19. 12. 2015 smo uspešen vzpon na Šmarno goro popestrili še s sprehodom po prazničnem centru Ljubljane.

V kaminski peči smo zakurili

12.11.2015 | Hinko Uršič, 12.11.2015, 14 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

Prikaz poteka preureditve prostora, vgraditev in prvo kurjenje v kaminski peči.

Mladinski planinski tabor POKLJUKA 2015

20.10.2015 | Damjan Omerzu, 20.10.2015, 151 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

Mladinski planinski tabor je potekal od 18. do 25. julija 2015 na Rudnem polju na Pokljuki.

Kostanjeva nedelja 2015

18.10.2015 | Hinko Uršič, 19.10.2015, 6 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

Jesenska delovna akcija na Bohorju

04.10.2015 | Damjan Omerzu, 12.10.2015, 15 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

V zadnjem mesecu smo na Bohorju zavihali rokave in sadovi dela so sedaj že vidni. Po zamenjavi strehe, smo v nedeljo, 4. 10 2015, izvedli številčno delovno akcijo, ki se jo je udeležilo 18 zagnanih. V nekaj urah smo posravili večino odpadnega materiala okoli koče, ostranili smo zarast okoli koče, pregledali vodovodno zajetje in opravili še nekaj manjših popravil.

Nove smerne table na Bohorju

12.10.2015 | Damjan Omerzu, 12.10.2015, 11 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

Verjetno pa ste opazili tudi že, da nas ob planinskih poteh na Bohorju usmerjajo nove rdeče smerne table in tako bo obisk Bohorja prijaznejši tudi za tiste, ki jim naše poti še niso poznane. Za opravljeno delo so zaslužni markacisti našega društva.

Obnova strehe na Planski koči na Bohorju

05.10.2015 | Damjan Omerzu, 05.10.2015, 14 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

V septembru 2015 so na strehi Planinske koče na Bohorju potekala dela z namenom celovite prenove strehe. Obstoječa streha je bila mestoma dotrajana in v preteklih letih že večkrat popravljana s strani članov društva. Z namenom odpraviti mesta, kjer je streha puščala in ob tem zagotoviti ustrezno izolativnost, ki je potrebna na objektih na višji nadmorski višini, je tako naša koča dobila novo preobleko v novi temnejši barvi.

Tura v Dolomitih - Lavarella 3055

04.08.2015 | Damjan Omerzu, 04.08.2015, 102 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

11. 7. 2015 je PD Bohor organiziralo dvodnevno planinsko turo v Dolomite. Cilj pohoda je bila 3055m visoka gora, Lavallela. 27 planincev nas je menilo, da je ponovno  napočil čas, da zadihamo  zrak nad 3000 m. Ura je bila dve zjutraj, ko smo se odpeljali iz Senovega proti Italiji. Šofer  Bojan nas je varno in hitro pripeljal do cilja, na parkirišče pred kočo Rifugio Pederu,  kjer se začenja naravni park Fanes Sennes Prags. Koča Rifugio Pederu  se nahaja na višini 1548 metrov. Ob 8.30 uri smo začeli s pohodom. Smerokazi so nas usmerjali po pešpoti prot koči Rifugio Lavarella, kjer smo imeli prvi postanek. V nadaljevanju poti so se nam začeli odpirati vse lepši razgledi na okoliške vrhove. Po nekaj urah hoje smo prišli do sedla, kjer se nam je z desne priključila pot po dolini Val Medesc, mi pa smo nadaljevali rahlo levo za oznakami La Varella. Pot po meliščih nas je kmalu pripeljala do nekoliko strmejših pobočij. V nadaljevanju je postala pot zahtevnejša in je potekala po strmih zahodnih pobočjih gore. Pot ni zavarovana in zato smo morali biti precej previdni. Vzpon nam je vzel kar nekaj časa, zato postanek na vrhu ni bil dolg. Iz nahrbtnikov smo vzeli malico, pijačo, se fotografirali in nato po nekoliko lažji poti krenili nazaj proti izhodišču našega pohoda. Ob 20.30 uri nas je večina prišla nazaj do avtobusa. Bili smo utrujeni, a zadovoljni, da smo vsi uspeli osvojiti vrh. V bližnji vasici San Vigilio je mlajši del naše odprave postavil šotore in pripravil pravi piknik v naravi. Dobrote z žara so nas okrepčale, tako da smo hitro pozabili na napore tega dne. Naslednje jutro smo se vsi zadovoljni in z lepimi vtisi odpravili nazaj proti domu. Lahko izrečemo zahvalo in pohvalo za odlično vodeno in izvedeno planinsko turo (vodniki Klemen Hlebec, Gregor Umek in Damjan Omerzu). Mlada sekcija PD Bohor se je izkazala.

Ana Bogovič

Foto: Barbara Šoštar, Ana Bogovič in Damjan Omerzu

Juriš na Bohor 2015

06.06.2015 | Hinko Uršič, 07.06.2015, 16 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

Jezikova nedelja 2015

03.05.2015 | Hinko Uršič, 03.05.2015, 9 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

38. JEZIKOVA NEDELJA

 

Na lepo sončno nedeljo, 3. Maja 2015, se je na Bohorju odvijala tradicionalna 38. jezikova nedelja. Tekmovalo se je v treh kategorijah in sicer najdaljši, najtežji in najbolj izvirno aranžiran jezik. Tekmovanja se je udeležilo 16 jezikov, od tega 8 v kategoriji dolžine, 5 v kategoriji teže in 3 v izvirnosti aranžiranja.

Komisija v sestavi Kunej Daniel, Ivačič  Jože in Kunej Vesna so izmerili, stehtali in odločili zmagovalce v vseh treh kategorijah.

Najtežji jezik je prinesel g. Uduč Branko - 2302 g, drugi najtežji g. Požun Petr -  2163 g in tretji  g. Kozole Lado - 1594 g.

Najdaljši jezik v izmeri 705 mm je prinesel Klavžar Miran, drugi v dolžini 680 mm Drenovec Špela, prav tako tudi tretjega v dolžini 675 mm Drenovec Špela.

Komisija je tudi soglasno potrdila, da je najlepše aranžiran jezik prinesla  Magda Glas (Air Bohor), drugo mesto je prejela Mihaela Majcen (COCO CHANEL kolekcija), tretje pa Primož Klavžar (Torta za 38 Jezikovo nedeljo na Bohorju).

 

Senovo, 3. maj 2015                                                                                                                                                      

Planinski izlet na Rašico

28.03.2015 | Sonja Kostevc, 06.04.2015, 19 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

Zbor članov

27.03.2015 | Sonja Kostevc, 29.03.2015, 7 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

Planinsko potopisno predavanje

23.02.2015 | Sonja Kostevc, 24.02.2015, 8 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

Izteka se peta sezona naših planinskih večerov, ki smo jih skupaj z
gosti ( predavatelji - našimi planinskimi prijatelji) obarvali popotniško,
prirodoslovno in predvsem planinsko.

V ponedeljek, 23. februarja, je bil naš gost Vinko Šeško iz PD Lisca Sevnica.
S pripovedjo ob predvajanju popotniških fotografij nam je predstavil Andaluzijo,
kot so jo doživeli sevniški Vandrovci na svojem lanskem vandranju po južni Španiji.
Ob zanimivi potopisni predstavitvi pa je imel Vinko za nas še eno presenečenje:  
razstavo njegovih čudovitih fotografij iz domačih krajev....
Vinko, hvala. Bil je res lep večer.

To pomlad nam je ostalo le še eno predavanje: v ponedeljek, 23. marca 2015
bomo z Dušanom Klenovškom iz Kozjanskega parka odšli v naravo.....

 

 

 

Valentinov pohod Kozje - Bohor

14.02.2015 | Sonja Kostevc, 17.02.2015, 48 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

Menina planina

24.01.2015 | Sonja Kostevc, 04.02.2015, 37 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

Žled na Bohorju

03.12.2014 | Sonja Kostevc, 05.12.2014, 4 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

Planinsko predavanje

24.11.2014 | Sonja Kostevc, 26.11.2014, 3 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

V ponedeljek, 24. novembra, smo pričeli novo sezono ponedeljkovih
planinskih in naravoslovnih predavanj.

Tokrat je bil naš gost Vinko Šeško iz PD Lisca Sevnica, ki je predstavil
planinarjenje in vandranje sevniških planincev po Srbiji v oktobru letos.
Poleg zanimivega predavanja ob projekciji njegovih čudovitih fotografij
nas je presenetil še z manjšo razstavo fotografij s tega potovanja.

Lep večer je bil. Vinko, hvala.

 

 

Črno jezero in Komna

18.10.2014 | Sonja Kostevc, 24.10.2014, 21 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

TRIGLAV

29.08.2014 | Sonja Kostevc, 02.09.2014, 22 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

Pohod na Triglav je uspel, čeprav so se ga udeležili samo 4 pohodniki..
Iz Krme so šli na vrh in nazaj v Krmo - v enem dnevu. ČESTITAMO!

Sonja

13. Juriš na Bohor

07.06.2014 | Sonja Kostevc, 11.06.2014, 38 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

Galerija fotografij z letošnjega pohoda Juriš na Bohor se začne na železniški postaji v Brestanici.
Tako se je včasih hodilo na Bohor: z vakom do Brestanice, potem pa peš do Senovega,
skozi Dovško in Srebotno proti Bohorju.

Letošnji Juriš na Bohor je na tak način začel eden izmed udeležencev pohoda, Pero Ribarič,
ki se je pripeljal z vlakom iz Celja in jo peš mahnil proti Senovem. No, pa se je za njim pripeljal Hinko in ustavil....
Pero je tudi avtor večine fotografij v tej galeriji.

Poleg Pera iz Celja smo imeli med pohodniki tudi tri goste iz Trebnjega
(oziroma štiri, če prištejemo še igrivo štirinožno Neli).

Sonja Kostevc

Planinski izlet na Golico

17.05.2014 | Sonja Kostevc, 19.05.2014, 11 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

V soboto, 17. 5. 2014, sta Planinsko društvo Videm in Planinsko društvo Bohor organizirala skupni planinski izlet na Golico. Kljub slabi vremenski napovedi se je trideset najbolj vztrajnih planincev udeležilo čudovitega izleta v osrčje travnikov, poraslih z narcisami.

Z avtobusom smo se odpeljali v Javorniški Rovt, kjer smo najprej malicali nato pa začeli vzpon na vrh Golice. Nekaj narcis smo opazili že na travnikih okoli planinske koče, kmalu za tem smo zavili v gozd po katerem smo se vzpenjali  do pašnikov na Markljevem  rovtu in se v nadaljevanju povzpeli na Suho sedlo. Od tu se nam je pogled  razprostrl na strmi vzpon Male Golice, na levi strani so se v megli skrivali Julijci, na desno stran pa se nam je odprl pogled na Avstrijsko Koroško.

Po krajšem počitku smo začeli z vzponom na Malo Golico, kjer so nas vso pot spremljali prelepi travniki polni narcis. Nadaljevali smo na Krvavko in zaključili na vrhu zasnežene Golice, ki smo jo dosegli po skupno treh urah hoje. Hladen veter nas je hitro pregnal z vrha Golice proti Koči na Golici. Tu smo imeli kosilo ter daljši počitek. Sledil je spust v vas Planina pod Golico, kjer nas je čakal avtobus, s katerim smo se odpeljali nazaj v Krško.

Kljub temu, da so nam vremenoslovci napovedovali kar nekaj dežja, smo jo tokrat srečno odnesli. Na koncu nas je pozdravilo celo nekaj sončnih žarkov. Zadovoljni obrazi utrujenih planincev pa so kazali, da nam je planinski izlet zelo dobro uspel.

Anton Zakšek, vodja planinskega izleta

                                                                                                                            

Jezikova nedelja na Bohorju

04.05.2014 | Sonja Kostevc, 12.05.2014, 5 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

Z Lisce na Bohor, potem pa še do Jablanc

12.04.2014 | Sonja Kostevc, 17.04.2014, 47 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

Planinski ples - 8. marec 2014

08.03.2014 | Sonja Kostevc, 01.04.2014, 26 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

20. Valentinov pohod

15.02.2014 | Sonja Kostevc, 18.02.2014, 40 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

Planinski izlet na PECO

18.01.2014 | Sonja Kostevc, 20.01.2014, 19 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

Čeprav je vremenska napoved za dobršen del Slovenije napovedovala kislo vreme, se je Koroška temu upirala. Kot pa smo kasneje spoznali, se je morala tudi Peca pokoriti rahlemu dežju, ki se je proti magični meji 2000 m spremenil v sneg. Skupaj z gosto meglo in vetrom je botroval, da smo svoj vzpon zaključili na Knipsovem sedlu ( 2012 m). Ampak ob primerni opremi in zdravi pameti je v hribih lahko varno in zabavno tudi ob takem vremenu. Skupaj nas je bilo 15 in smo za vzpon in sestop potrebovali približno 5 ur.
Damjan Omerzu, vodnik

Planinski izlet na Roglo

30.11.2013 | Sonja Kostevc, 29.12.2013, 18 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

Obhodnica Senovega

13.10.2013 | Sonja Kostevc, 18.10.2013, 39 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

Obhodnica Senovega

V nedeljo 13.10. se nas je trojica zbrala pred z meglo zastrtim gostiščem Senica. Prijazna lastnica nas je postregla z jutranjo kavico. Zatem smo se odpeljali proti izhodiščni točki. Tam so nas obsijali topli sončni žarki. V kombinaciji z jesensko obarvanim gozdom je bila to sanjska kombinacija. :)

Načrt poti je bil sledeč: slap Bojavnik- slap Ubijavnik- slap Bojanca, slap Pekel- partizanska tiskarna Franceta Prešerna- Grmada- Partizanska bolnica- Veliki Javornik- Mali Javornik- Skalica- Možnica- Veliki Koprivnik- koča na Bohorju- Špic hrib- Debeli vrh- Oslica- sv. Jošt- sv. Jakob na Šedmu- Čičov vrh- Armes- Senovo. 

Prvi del poti (do Grmade) im. Pot štirih slapov je bila skorajda neprehodna predvsem od Sobnika do slapu Bojanca. Pri tem je potrebno omeniti, da smo se na pot podali po deževnem tednu, tako da so narasli potočki otežili hojo čez njih. Prav tako pa je bilo spolzko na nekaterih strmih predelih poti. Nekaj veščin plezarije in orientacije so nam pomagale, da smo se le uspeli prebiti skozi podrto drevje in poti zarasle s trnovim robidovjem do zadnjega slapu Pekel in partizanske tiskarne F. Prešerna. Od tam nas je pot vodila po gozdni poti do Grmade, Partizanske bolnice, najvišjega vrha Bohorja -Velikega (1023m) in Malega Javornika ter najbolj zahodne točke Bohorja- Skalice (951m), od koder se je odprl razgled proti Sevnici, Kumu in Lisci. Zatem je sledila gozdna pot mimo Možnice, Velikega Koprivnika (984m) vse do koče na Bohorju, ki je bila razmeroma dobro markirana.

Na koči je ekipa pridobila nekaj "nove energije", tako in drugače :)
Pridružili so se nam še Marko, Bojan in Kristina.
Prva skupna točka je bila vrh Špic hriba. Grebenska pot mimo Debelega vrha (921m), mistične Oslice in vse do zaključka naše poti na Senovem je bila lahko prehodna, večinoma gozdna in makadamska.
Vmes smo se sladkali s svežimi jabolki, orehi in grozdjem, pri sv. Joštu pa so za razvedrilo poskrbeli zvedavi biki. Skoki čez pastirje, čez drn in strn... :) 
V mraku smo dosegli Čičov vrh in se spustili na Senovo. Na zadnji vrh in KT Armes (445m) smo s svetilkami prisopihali po 12 urah, 40km in 2000m višinske razlike.
O vremenu... nebeško je bilo. Razgledi vse do Kuma, Lisce, Pohorja, Boča in Donačke gore, Slemena in Trdinovega vrha. 
Zares pravljičen dan v jesenskih odtenkih...
Seveda vse skupaj ne bi bilo tako dobro "izmerjeno" brez prijatelja 
Boris-a, poznavalca in raziskovalca potk na Bohorju. Boris, hvala, ker si nam pokazal prave zaklade, ki jih skriva Bohor. Verjetno jih sama ne bi nikoli odkrila.

 Pia Peršič

Planinski mladinski tabor v Završnici 2013

20.07.2013 | Sonja Kostevc, 12.10.2013, 99 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

Srebotnik

20.07.2013 | Marija Krušič, 25.07.2013, 16 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

Srebotnik stoji južno od Celja in je eden od štirih vrhov, visokih okoli 700 m. Gledano od Savinje se vrste: Grmada, Bavč, Srebotnik in Bojanski vrh. Sam vrh Srebotnika je priostren in na njem je prostora za nekaj več kot deset ljudi. Razgled z njega je najlepši takrat ko odpade listje.

Me smo se pripeljale z vlakom do Celja in nato šle peš skozi Osenco, pa mimo ribogojnice ter korakale vse doklej se nismo srečale z Barbarino potjo, ki pripelje iz Štor. Po tej poti smo šle do (severovzhodnega) odcepa za sam vrh. Od odcepa je bilo je strmo, da bolj skoraj ne bi moglo biti. Ampak Marjana je za menoj, ki sem šla prva, pobrala vse tiste jurčke, ki so na sliki. Tako smo prilezle na vrh, kjer smo se okrepčale in se po drugi (dobro zavarovani) poti spustile v smer juga. Ko smo prišle na gozdno cesto, smo zavile levo vse do križišča za Barbarino pot. Ta pot (ki so jo Štorjani uredili s pomočjo EU sredstev) nas je zelo navdušila in jo bomo še večkrat ponovili, kajti zelo je primerna tudi za druge cilje (Svetina, Celjska koča, Vipota, ...).  Ko smo se žejne znašle v zaselku Pečovje pa smo bile deležne prijazne besede in hladne studenčnice. Gospa je ponujala še marsikaj drugega, ampak je bila vročina prehuda, da bi si upale kaj več. Tu je bil nekoč rudnik, ki so ga zaprli leta 1925. Po izgledu stavb smo kar zavohale, da je bil tu nekoč rudnik. Ko smo po 20 minutah prispele v Štore, pa so nas razočarale Slovenske železnice, oz smo se razočarale same, ker smo pozabile, da je sobota in so vlaki bolj redki. Se je pa hitro našel taksist in nas je za 1 € po osebi odpeljal v Celje. Če bi kdo kdaj rabil njegovo uslugo na celjskem koncu, vam zaupamo GSM številko: 031 46 46 46. Skratka, konec dober - vse dobro.

Limbarska gora in Golčaj

22.05.2013 | Marija Krušič, 10.06.2013, 43 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

Spet smo na skupnem avtobusu s Krčani. Nas je kar nekaj več od njih, saj računamo, da bomo danes dobili kar 2 žiga v obhodnico Križem-kražem.  Avtobus  zapustimo v Krašnji, da se bomo nanj povzpeli spet v Blagovici, ko se vrnemo z Golčaja. Ampak najprej na Limbarsko goro. Ne po nagelj, ta prireditev je že bila 31.marca. Morda pridemo tudi me kdaj po nagelj.

Pot je bila najprej močno strma, tako zelo strma, da nas je bilo strah kaj bo, če bo tako držala do vrha. Pa ni. Kaj kmalu se je unesla in po lepih predelih, od koder so bili enkratni razgledi, smo prispeli do vrha. Tam stoji cerkev in planinski dom, nižje so lepe kmetije. Vse lepo obdelano in slikovito, slikovito. Pravijo, da je bila Kugyjeva mati doma z Limbarske gore. Ko je odšla služit v Trst,  je tam spoznala svojega moža in eto ga na - dr. Julius Kugy je tudi naše gore list. Sedaj pa nam je bolj jasno zakaj je tako ljubil naše gore. Mi jih tudi! 

Po okrepčilu pri prijazni oskrbnici s odpravimo v uro oddaljen Golčaj. Tam naletimo na obnovljeno cerkev sv. Neže in dve kamniti ruševini - baje nekdaj farovž in vinska klet. Od tu je še pol ure zelo strme poti do Blagovice in nato z avtobusom na Trojane, na krofe.

12. JURIŠ NA BOHOR

08.06.2013 | Sonja Kostevc, 08.06.2013, 41 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

V soboto, 8. junija 2013, je PD Bohor Senovo že 12. leto zapored organiziralo planinski pohod Juriš na Bohor v okviru programa prireditev v počastitev občinskega praznika. Letošnji pohod je bil uvrščen tudi v program 2. posavskega festivala pohodov, ki poteka v maju in juniju.

Senovski knapi so nedvomno pustili močan pečat v zgodovini Senovega in občine Krško, zato smo letošnji pohod povezali s spomini na  knapovske čase.Pohodniki so se zbrali ob 8. uri zjutraj pred staro rudniško upravo na Senovem, kjer sta jih pozdravila predstavnik občine Krške, Rafko Jurečič, in predsednik PD Bohor Senovo, Hinko Uršič.

S Senovega so krenili skozi Belo po stari knapovski poti na Reštanj, kjer je bila druga kontrolna točka pohoda (prva je bila na izhodišču pohoda). Anton Petrovič jih je povabil v nekdanji rudniški  »mašinhaus«, jim predstavil zbrane rudarske eksponate in opisal zgodovino rudnika ter delo in življenje knapov.

Pohod se je nadaljeval z Reštanja skozi Graben na Jevšo, kjer je bila pri spomeniku padlim partizanom 3. kontrolna točka. Pohodniki so na kontrolni kartonček  prejeli tretji žig, pa tudi malo okrepčila, seveda. Pred njimi je bil še zadnji del poti: pod Oslico do Brsta in pod Debelim hribom, čez Škofov travnik, do planinske koče.

Lep sončen dan, praznično vzdušje, v pomladno cvetje odeti suhi travniki okrog Jevše, prijetna domačnost bohorskih gozdov, predvsem pa dobro razpoloženje pohodnikov  - le kaj bi še hoteli več!

Naslednje leto gremo spet, vendar po neki drugi poti. Naši »juriši« so organizirani vsako leto po drugi poti, da pohodnikom omogočimo spoznati tudi manj znane predele Bohorja – po manj znanih poteh, ki pohodnike  vedno pripeljejo do koče, kjer se pohod zaključi. Pridružite se nam, veseli bomo vaše družbe.

36. JEZIKOVA NEDELJA

05.05.2013 | Sonja Kostevc, 07.05.2013, 7 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

Komisija pod budnim očesom publike  je ocenila jezike, rezultati so bili sledeči:

Teža jezika

  1. Branko Uduč (1,844 kg)
  2. Cveto Jeler (1,780 kg)
  3. Tadej Rezec (1,702 kg)
  4. Lidija Čebular (1,068 kg)

Dolžina jezika

  1. Primož Kožar (739 mm)
  2. Špela Klavžar (711 mm)
  3. Ksenija Gorjup (706 mm)
  4. Špela Derstvenšek (640 mm)

Aranžma jezika

  1. Marta Glas
  2. Zvone Majcen

Pripravil: Damjan Omerzu

Planinski izlet po dolini Glinščice

23.03.2013 | Sonja Kostevc, 26.03.2013, 37 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

Rekli so, da bi šli po dolini Glinščice. Ni mi bilo jasno, kje bi naj to bilo. O eni Glinščici se mi je nekaj svitalo, da je pri Ljubljani, izvira pod Toškim čelom in ob obilnem dežju povzroča sitnosti. Da pa bi bila tam neka dolina vredna ogleda, to pa ne. V vabilu se je še zapisalo nekaj o Goriško-Notranjskem-Snežniškem hribovju...upsss. Šele po iskanju po atlasu sem prišel na čisto, da je to vendar pri Trstu in da tisto ni nobeno Goriško-Notranjsko hribovje, temveč je to Kras. Še vedno. Glinščica je pa rečica, ki izvira pri Klancu pri Kozini in se izliva v Tržaški zaliv. Dolga je samo dvanajst kilometrov, ki je na svoji poti slikovito oblikovala kraški svet. So pa ljudje s pridom izkoriščali to vodno silo in na njej postavljali mline. Danes jih ni  več. Samo razvaline pričajo o tem. Pa smo šli. Dvajset ali nekaj takega. Mali avtobus. Avtocesto zapustimo pri Kozini, skozi Bazovico v dolino proti Trstu. V vasi Boljunec nas osem izstopi. Ostali gredo nazaj, pod kraški rob. Gredo plezat. Ferata. Ni mi se dalo v to verzijo. Tudi nisem bil prepričan, če mi je dolgi zimski spanec pustil dovolj moči, da bi zmogel tisto lazenje po strmi ferati.

Kot povedano. Osem se nas je odločilo, da si v miru in lagodno ogledamo dolino. Skozi Boljunec se napotimo proti Gornjemu Koncu. Po deseti minutah že kar planinska koča-Premuda. Zaprto. Odprejo šele čez eno uro. Ne čakamo. Gremo in že so markacije, table, pot je široka, kamnita, soteska se že vidi. Tik ob poti so vidni ostanki starorimskega akvadukta. Iz tega hribovja so v tistih časih speljali vodo vse do Trsta. Pot le počasi leze navkreber. Le do cerkvice Marija na Pečeh, smo malce zagrizli v kolena. Sama cerkev nič posebnega, posebna je le lokacija. Kot nekakšen krokar čepi na eni skali. Ima pa svojo zgodovino. Legenda pravi, da jo je dal postaviti Karel Veliki z namenom, da bi bil to njegov kraj zadnjega počitka. Prvi zapiski o njej sami pa imajo letnico 1330. Je tudi božja pot. Veliki grešniki naj bi za pokoro bosi morali iz mesta do te cerkve. Po kamenju dvanajst kilometrov

Od cerkve vodi markirana pot na vrh hriba, ki nudi, baje, lep razgled na morje, Trst. Mi se za to varianto nismo odločili. Spustili smo se nazaj na prvotno pot in sledili oznakam za Botač. Občudujemo slap Supet, ki v štiridesetmetrskem padcu izginja v globel. Botač je gruča hiš stisnjeni v grapi tik ob vodi. Človek se sprašuje, kaj je ljudi gnalo, da so šli živet tja v tisto grapo. Danes ni tam nič. Razen gostilne. Osebje prijetno, govorijo po naše. Malce naprej je meja, meja ki to več ni. O desnem bregu Glinščice se vračamo. Nekaj časa po cesti Botač-Hrvati, eno etažo višje do kolesarko sprehajalne poti. Dejansko je to opuščena trasa železniške proge Kozina-Trst. Železnica sama je bila odprta leta 1887 z namenom, da bi oživili tovorni promet. So pa to novost s pridom uporabljali kmetje, ki so vozili  svoje pridelke v Trst. Progo so leta 1958 ukinili. Danes pa po njej uživajo ljubitelji narave. Mi smo tudi.

Povzpeli smo še do Razgledišča pri Jezeru. Pogled po dolini, v daljavi morje, Trst. Malce je mrčasto, sonca ni, pa vseeno uživamo. Nekaj fotk in v dolino proti Boljuncu. Ustavimo se še na Razgledišču pri Zabrežcu, da še iz tiste perspektive pogledamo po dolini, hiše Gornjega Konca so čisto pod nami. Sam spust v dolino je dokaj strm in kamnit. Pa zmoremo. Smo vajeni tudi kaj hujšega. Nič. Kakšne štiri ure smo rabili, da smo prehodili to dolino. Bilo je prijetno, nekako pomirjajoče je vsa tista okolica delovala na nas. Kako so se imali tisti iz ferate pa ne vem. Nič kaj se niso hvalili. Verjamem, da ni bilo lahko...

Kam pa prihodnjič?

                                                                                          Miro Četrtič

 

Zbor članov PD Bohor Senovo

16.03.2013 | Sonja Kostevc, 17.03.2013, 7 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

Vse lahko vzdržiš, vse lahko prestaneš,
če je ob tebi prijatelj in ti pomaga,
pa če ne stori nič drugega,
kot da te brez besed drži za roko
.

S to mislijo je predsednik delovnega predsedstva, Miro Mikeln,
pričel redni letni zbor članov PD Bohor Senovo;
v koči na Bohorju, v soboto, 16. marca 2013.

Živimo v času, ki nam nudi le malo iskrenosti in prijateljstva,
vendar če le kje, potem iskreno prijateljstvo najdemo med planinci.
To se je potrdilo tudi na našem zboru članov, ki so se ga udeležili
številni prijatelji iz zasavskih in posavskih planinskih društev.
Hvala vsem, ki ste bili to popoldne z nami.

 

 

19. Valentinov pohod

16.02.2013 | Sonja Kostevc, 27.02.2013, 30 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

Na startu pohoda se je prijavilo 185 pohodnikov; ocenjujemo, da jih je okrog 40 - 50 šlo mimo vpisa.

Sneg je ponovno presenetil. Lojz in Branko s 4 prijatelji so prvi gazili pot, tako da ni bilo problemov na poti.

S Senovega sta zjutraj odpeljala v Kozje dva avtobusa, po eden pa še iz Litije in Šempetra. Z Bohorja
je ob 14. uri  manjši avtobus odpeljal do Senovega pohodnike, ki so to želeli. 

TD Kozje je za štartnino 5,00 EUR nudilo: medeno srce, krof, obesek za ključe,
med potjo na Vetrniku pa še čaj, kuhano vino in pekovsko pecivo.

Na svidenje prihodnje leto - na 20. Valentinovem pohodu.

Marija Krušič

Planinski potopisni večeri

26.11.2012 | Sonja Kostevc, 27.11.2012, 7 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

Začeli smo s tretjo sezono planinskih potopisnih večerov.
Miro in Boris sta nas navdušila z zanimivo, slikovito, hudomušno predstavitvijo UGANDE.

Uganda.

Dežela tam ob ekvatorju.
Je drugačna od do sedaj videnih.
Zelena, hribovita, z nešteto na roke prekopanimi polji.

V treh tedni guncanja po, večinoma, razdrapanih poteh,
smo začutili njen utrip, videli lepote parkov, blišč in bedo mest,
način življenja navadni ljudi.

Po večletnih vojnah, klanju, se Uganda postavlja na svoje noge.
Da bo spet to, kot so nekoč o njej angleški gospodarji rekli -
biser v njihovi kolonialni kroni.

 

 

Snežnik

17.11.2012 | Sonja Kostevc, 19.11.2012, 34 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

                                                       

Zmrznjen sendvič na Snežniku

 

Po vseh križih in težavah z letošnjimi planinskimi izleti, smo se na koncu sezone le našli. Ni bilo več izgovorov na slabo vreme, ob nujnih opravilih se je končno našel čas tudi zase. Tudi cilj je bil kar mikaven. Snežnik. Hrib tam doli proti jugu, viden tudi z Bohorja, pa tudi niže, zato to ni tako daleč, smo si mislili. Ni bilo ravno tako. Kot rečeno. Zbrali smo se v polnem številu, za tisti mali avtobus sicer, pa vendarle. Stara klapa, izkušeni planinci. Mladcev kakor to ne zanima. Škoda. Točni kot vedno, se odpeljemo v siv, novembrski dan. Večina dremucka na ozkih, neudobnih sedežih, le oni na »galeriji«(ne vsi), že živahno komentirajo, z opazkami spodbujajo one v »parterju«. Se pa ne dajo. Nemo zrejo skozi okno, v barve, ki letijo mimo. Znana cesta, znana pokrajina, pa vedno se kaj novega najde. Narava v svojem preoblačenju ima vedno kaj pokazat. Tu in tam se le slišijo mrmrajoči glasovi: se zdi, kot bi molili. Do Loma je tako. Čas je za čaj, kofe, kakšen krofek, pa tudi WC. Na polico poležen krožniček, žvenketajo kovanci: za tiste z malo daljšim ( menda obuvalom), ja treba dati dva eura, tisti z malo krajšim, samo petdeset centov. Da, krožnik je bil, v glavnem, poln kovancev po dva eura-hehe.

Postojna nas je pričakala v soncu. Sivina, nizka oblačnost ostajata zadaj, na planoti Javornikov, Trnovskega gozda. Travniki so bili sivi od mraza, luže po poteh so dajale leden odsev. Vasi so drugačne, značilne hiše brez  napuščev stisnjene na kup, ni več kričečih fasad.

Na Sviščake pridemo, ko je sonce že kar visoko. Hišice, v stilu« Janka in Metke«, razmetane med smrečjem imajo okna zaprta s polknami. Zdi se, kot da spijo. Nikjer nikogar. Nikjer nikogar tudi v planinskem domu. Zaradi dopusta zaprto. Nič čajčka, nič kofetka. No, tudi koča na vrhu je zaprta. To zvemo šele tam na parkir placu, ko z rukzaki na hrbtu nestrpno čakamo, da se zapodimo v hrib. Malce pisano smo pogledali, a smo vseeno šli. Sprva v gruči, potem v koloni, ki se skozi porjavel gozd trga. Tu in tam je videti bele zaplate ivja, ki je poleglo po tleh. Ravno toliko, da naredi eno sproščenost, mirnost. V dveh urcah smo na vrhu. Lepo je. Sonce, vidi se daleč naokoli. Ni najbolj čisto, pa vendarle: Kvarner, Nanos, Triglav, proti severu neko hribovje, ki ga nekako ne moremo z imenom določit. Je pa tudi veter. Mrzel. Vleče tam od Učke. Ja, potrebne so kape, rokavice, kapuce. Koča seveda zaprta. Nekateri bi radi pomalicali. Pač, šika se, ko prideš na vrh, malicaš in pika. Iščejo zavetje med skalami zadaj za kočo, zdrknejo v neko čumnato ob koči, stojijo tesno eden za drugim, ter malicajo. Bertl je ostal zunaj. Za eno skalo drži v roki lepo filan sendvič in se priduša: »Klinc, saj ga ne morem grist, saj mi je sendvič zmrznil, kar led leti stran« in se reži na vsa usta.

Tako je to bilo na vrhu Snežnika, ko smo kot nekakšni pingvini skakljali okoli koče.. Kakšne četrt ure, potem nazaj v dolino. Malce se razgledamo, poslikamo in že hitimo nazaj v zavetje gozda. Kljub temu, da smo ostali brez čajčka, šnopčka in jote se je v skupini slišalo: »Lepo je bilo«!

 

Miro Četrtič

Mladinski mini tabor na Ravnem logu

25.05.2012 | Sonja Kostevc, 02.10.2012, 12 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

Poletni mladinski planinski tabor v Robanovem kotu

01.07.2012 | Sonja Kostevc, 02.10.2012, 136 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

 

Letošnji poletni mladinski planinski tabor je bil od 21-28. julija v Robanovem
kotu. 
Udeležilo se ga je 27 mladih planincev, zanje pa je skrbelo 12 članov
mladinskega 
odseka PD Bohor. 

Kljub temu, da nam vreme SPET  ni bilo naklonjeno, smo z manjšim prilagajanjem vremenu opravili vse pohode: bili smo na Okrešlju, na Raduhi, na Robanovi Planini ter na Ojstrici, oziroma malo mlajši na Korošici. Ob deževnih popoldnevih so se zbrali v grand hotelu, kjer smo se zabavali z različnimi igrami, prav tako pa smo tudi spoznavali osnove planinstva. Ko pa je posijalo sonce, pa smo se predvsem zabavali z žogo ter z ostalimi športnimi rekviziti.  Preizkusili  smo tudi abzajl   (spuščanje po vrvi), prusikarjenje (vzpenjanje po vrvi s pomožno vrvico) ter spoznavali osnove prve pomoči v gorah. Kljub vsem aktivnostim  pa se je tudi našlo tudi nekaj časa za lenarjenje ter seveda za večerno posedanje ob tabornem ognju.
 
 
Vodja tabora: Klemen Hlebec
Avtorji fotografij: Ana Suvajčević, Sandra Brence, Žiga Krevelj, Nina Abram

 

Vgradnja čistilne naprave na Bohorju

30.09.2012 | Sonja Kostevc, 02.10.2012, 7 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

Delovna akcija na Bohorju

28.06.2012 | Sonja Kostevc, 31.07.2012, 29 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

Izredno nizka temperatura, ki je trajala kar nekaj dni , prenizka snežna odeja 
ter preplitvo vkopana vodovodna cev so v februarju letos  povzročili zamrznitev
celotne vodovodne napeljave od zajetja pod Koprivnikom do vodohrana nad kočo.
Kočo so  z vodo oskrbeli senovski gasilci.

Takoj, ko je zima popustila, so Branko, Ivo in Boštjan preuredili samo zajetje
ter vkopali vodovodno cev pod cesto. Večji del popravila  je bilo sicer možno
opraviti s strojem, vendar je bilo zaradi razmočenega terena tako strojno kot
ročno delo precej zahtevno..

Nekaj deset metrov cevi ob Petrovi skali do vodohrana je bilo treba vkopati ročno.
Pa so se neko četrtkovo popoldne konec junija  "fantje" iz PD Bohor zbrali
na "delovni akciji" ter s krampi in lopatami  cev  vkopali .

Sanacija vodovodne napeljave je bila zaključena 10. julija, ko sta  bila z dodatno betonsko
zaščito oba vodohrana zavarovana pred vdorom umazanije.

 

Planina Vlašić in rafting na reki Uni

30.06.2012 | Sonja Kostevc, 05.07.2012, 84 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

11. JURIŠ NA BOHOR

09.06.2012 | Sonja Kostevc, 18.06.2012, 4 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

V soboto, 9. junija, smo v počastitev občinskega praznika
že 11- leto zapored  organizirali pohod JURIŠ NA BOHOR.

Vreme nam ni bilo naklonjeno, saj je začelo deževati prav v času,
ko smo se zbirali na Senovem. Res  smo traso malo skrajšali
in skipnia najbolj vztrajnih je kljub vsemu prišla do cilja.

 


 

Pristovški Storžič

19.05.2012 | Sonja Kostevc, 11.06.2012, 36 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

Naravovarstveni izlet na Kozjansko

03.06.2012 | Sonja Kostevc, 04.06.2012, 35 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

V nedeljo, 3. junija 2012,  je MDO Zasavskih PD organiziral že tretji letošnji naravovarstveni izlet,
tokrat na območje Kozjanskega parka.

Zjutraj nas je v Podsredi, v prostorih uprave Kozjanskega parka, sprejel predstavnik KP,
biolog in varuh gorske narave, Dušan Klenovšek. Na prijetnem sprehodu smo spoznali
dve bogastvi kozjanskega parka: visokodebelne (travniške) sadovnjake ter suhe travnike
na Veterniku ( na njih živi pestra in pisana druščina rastlin, pa tudi metuljev, kobilic, hroščev, ptic...)


 

35. JEZIKOVA NEDELJA

06.05.2012 | Sonja Kostevc, 08.05.2012, 88 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

 

V nedeljo 6. maja 2012 se je odvijala jubilejna, že 35. Jezikova nedelja.
Letos je tekmovalo 14 jezikov, kot ponavadi v treh kategorijah: teža, dolžina in izvirnost.
Številni obiskovalci so občudovali domiselne aranžmaje in veličine predstavljenih jezikov.
Več o dogajanju pa lahko izveste iz objav  v medijih in fotografij.

 

RAZVRSTITEV JEZIKOV

Kategorija:                                                     TEŽA

mesto

Ime in priimek

teža

1.

Peter Požun

2,23 kg

2.

Urban Uduč

1,80 kg

3.

Brane Uduč

1,78 kg

Kategorija:                                                     DOLŽINA

mesto

Ime in priimek

dolžina

1.

Špela Klavžar

72,0 cm

2.

Miran Klavžar

69,0 cm

3.

Primož Klavžar

68,0 cm

4.

Lidija Čebular

57,5 cm

5.

Borut Flisek

52,5 cm

6.

Brane Uduč

42,5 cm

Kategorija:                                         IZVIRNOST ARANŽIRANJA

mesto

Ime in priimek

 

1.

Magda Glas

 

2.

Dragica Cerjak

 

3.

Mirko Pajek

 

 

Zvone Majcen

 

 

Marjan Suhodolčan

 

Ocenjevalna komisija: Ivica Gošek, Božo Kosalec in Majda Abram

 

Odzivi v medijih:

http://www.posavje.si/index.php?page=news&item=20&id=4022

http://posavje.info/panorama/35-bohorska-jezikova-nedelja.html

http://tvslo.si/predvajaj/prvi-dnevnik/ava2.135815098/    (ob 19:36)

Blegoš in bolnišnica Franja

21.04.2012 | Sonja Kostevc, 22.04.2012, 29 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

 

Sobotno jutro. Avtobus je skoraj poln.
"Koča na Poreznu je zaprta. Gremo vseeno gor?"  " Neeeee!"
"Gremo rajši na Blegoš?"  "Jaaaaa!"

In smo se odpeljali. Sivo nebo je obetalo vse prej kot sončen dan.
Doživeli smo vse od dežja, snega, vetra,...do toplega pomladnega sonca.
In spet smo, kot vedno doslej, zmagali mi - "bohorski planinci"!!!
Bil je lep izlet. Dobre volje smo se vrnili domov.

----------------------------                        

"Kaj nam mar je dež al sneg, mi kar rinemo gor v breg ... Super ste!"  
  -  je komentirala Romana

" ... seveda smo super, saj smo "bohorci"!     -   je dodal Miro

Gore in Kopitnik

24.03.2012 | Sonja Kostevc, 26.03.2012, 19 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

18. Valentinov pohod Kozje - Bohor

11.02.2012 | Sonja Kostevc, 16.02.2012, 13 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

Kočevski gozdovi

14.01.2012 | Sonja Kostevc, 17.01.2012, 45 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

SMREKOVEC

19.11.2011 | Sonja Kostevc, 23.11.2011, 24 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

Tokrat so se naši pohodniki podali na Smrekovec. To je sredogorsko pogorje, ki se razteza Med Raduho in Uršljo goro ali Plešivcem. Ime ima po vzhodnem vrhu Smrekovcu (1577 m). Nahaja se med Črno na Koroškem na severu, Raduho na zahodu, Ljubnim in planoto Golt na jugu ter Šoštanjem na vzhodu. Ker je večina slovenskega gorskega sveta iz apnenca, je toliko bolj zanimiv potep po krajih, kjer le-tega ni. Gorski greben med Štajersko in Koroško je posledica ognjeniškega delovanja, kar ima z apnencem bolj malo skupnega. Kamnine so neprepustne in so izoblikovale značilno grapasto pokrajino. V stiku z zrakom razpadejo v prst, zaradi takšne sestave tal pa ima Smrekovec posebno bujno floro

 

Menina planina

22.10.2011 | Sonja Kostevc, 23.10.2011, 51 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

Po pričevanju legende naj bi Menina planina nastala iz zlatega lasu
najlepše vile. Najmlajši in najlepši pastir je najmlajšo izmed vil želel
zase. Lovil jo je  in lovil in ko se ji je toliko približal, da bi jo skoraj
že lahko prijel za zlate in v vetru vihrajoče lase, si je vilinka iz
glave izpulila en sam las in ga vrgla na zemljo. Tam je zrasla Menina
planina v vsej svoji lepoti.
Ime pa je dobila po menihih iz gornjegrajskega samostana.

 

Svinjak

01.10.2011 | Sonja Kostevc, 08.10.2011, 43 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

Visoka Ponca

03.09.2011 | Marija Krušič, 15.09.2011, 30 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

Opis bo doan kasneje, zaenkrat naj slike govore.

do 21.8.2011 - tabor starejših planincev v BOHINJU

16.08.2011 | Marija Krušič, 23.08.2011, 40 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

Poročilo in komentarje si lahko ogledate na našem blogu  http://bohorseniorji.blogspot.com/2011/08/168-do-2082011-tabor-v-bohinju.html

Mladinski planinski tabor POKLJUKA

16.07.2011 | Sonja Kostevc, 17.08.2011, 75 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

Letošnji poletni mladinski planinski tabor je bil od 16. do 23. julija na Pokljuki.
Udeležilo se ga je 30 mladih planincev, zanje pa je skrbelo 10 članov mladinskega
odseka PD Bohor.

Kljub temu, da nam vreme ni bilo naklonjeno, smo opravili vse pohode: bili smo na Viševniku,
na Debeli peči nad planino Lipanca in celo na Triglavu. Ob deževnih popoldnevih
smo se zbrali v "grand hotelu" (veliki šotor) in spoznavali načine vozlanja planinskih vozlov,
izdelave improviziranega pasu za reševanje in pomoč poškodovanim planincem ter pravila
varnega gibanja v gorah. Seveda je bilo dovolj časa tudi za družabne igre in ustvarjalne
delavnice ter večerno posedanje in pesem ob tabornem ognju.

Vodja tabora: Marko Kranjc
Fotografije:  Ana Suvajčević

 

Mini mladinski tabor na Bohorju

27.05.2011 | Sonja Kostevc, 04.08.2011, 25 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

Vsako leto v maju mladinski odsek PD BOHOR Senovo organizira mini tabor pri lovskem domu pod Možnico. Udeleženci so mladi planinci iz senovske, koprivniške in brestaniške osnovne šole.

Letos smo taborili zadnji vikend v maju. V petek popoldne smo se zbrali na Jablancah in peš krenili skozi gozd mimo partizanske bolnice v Travnem lazu do tabora. Tam smo se najprej razporedili po šotorih ter vanje znosili opremo. Preostanek dneva je minil ob zabavnih igrah, potem pa so nas prijetne vonjave iz kuhinje  premamile k mizi in  večerja je hitro izginila v naših lačnih želodčkih. Po večerji so sledile spoznavne igre ob tabornem ognju, dokler nas niso prve deževne kaplje pospremile spat v šotore. Zjutraj smo se prebudili v deževno jutro, pospravili, odšli do koče na Bohorju in nato domov.
 

HOHER SONNBLICK

03.08.2011 | Sonja Kostevc, 03.08.2011, 47 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

S Senovega smo krenili zgodaj, še pred svitom, brez prijaznih vremenskih obetov za naslednja dva dni. Pa vendar se nismo ustrašili – prišli smo vsi. Potem pa: skozi karavanški predor v Avstrijo, mimo Spittala, vse do Heiligenbluta, kjer se je cesta že vzpenjala. Nebo je ostalo oblačno in vrhovi so bili v megli, ko nas je avtobus po ozki asfaltni cesti pripeljal do gorske doline Kleine Fleißtal.
 
Izstopili smo in nič kaj preveč se nismo ozirali v nebo.Pohod smo začeli v oblačnem jutru, pripravljeni na dež, vendar z upanjem na lepo vreme. Z vsakim ovinkom vijugaste gorske ceste smo pridobili nekaj nadmorske višine. Pogledi naprej pa so bili vse lepši – oblaki so se začeli trgati in celo sončni žarki so nas dosegli. Ko smo zavili s ceste precej navkreber in premagali strm greben, smo v daljavi med meglicami zagledali tudi naš cilj – kočo »Zittelhaus« s stolpom, čisto na vrhu Sonnblicka. Kmalu smo dosegli ledenik, ki se razteza vse do samega vrha. Krenili smo po gazi, drug za drugim, stopinjo za stopinjo, ki je včasih obstala, včasih pa se je udrla v sneg, tudi do kolen ali še bolj… Meglice so skrivale in včasih odkrivale naš cilj – tisti stolp je bil še vedno nekje tam zgoraj, daleč… Pot je bila čedalje bolj strma, najbolj tik pod vrhom, nato še samo stopnice in koča.Vrh je bil dosežen, skupaj z zadnjimi planinci so se pojavile dežne kaplje, vmes tudi snežinke. Občasno pa se je spet razjasnilo in pogled skozi okno koče je segel daleč v dolino.

Povratek v dolino smo začeli zgodaj zjutraj (ker smo odpovedali zajtrk), v megli, ki pa se je kmalu razkadila. Na nasprotni strani se je prikazal najvišji avstrijski vrh Großglockner. Do avtobusa smo prispeli hitro, tokrat kar direktno po strmini in ne po cesti. Pogled nazaj je kazal vrh Sonnblicka in jasno nebo. Soglasno je padla odločitev, da si ogledamo Großglockner od blizu – zavili smo na gorsko cesto, skoraj do 2400 m višine in imeli čudovit razgled na vitek stožec te mogočne gore. Bomo kdaj plezali tam gori?

Tekst: Alenka Poznič, fotografije: Alenka Poznič in Stane Čerin
 

Razstava o PD BOHOR v Valvasorjevi knjižnici

01.08.2011 | Sonja Kostevc, 01.08.2011, 43 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

V juniju in juliju 2011 je bila v Valvasorjevi knjižnici v Krškem
postavljena razstava o zgodovini in aktivnostih PD Bohor Senovo.
Za izredno zanimivo predstavitev našega  društva se zahvaljujemo
kolektivu Valvasorjeve knjižnice, še prav posebej pa Urški Šoštar,
ki je razstavo postavila.

VELEBIT

25.06.2011 | Sonja Kostevc, 06.07.2011, 76 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

Vsako leto si ogledamo tudi del Velebita. Zadnji vikend v juniju smo se napotili na Severni Velebit.
Prvi dan smo se povzpeli na Veliki Zavižan (1.676 m), od koder je lep pogled na Kvarner, od tam
pa po Premužičevi stezi skozi osrčje Velebita do prelaza Alan, kjer nas je čakal avtobus.
Drugi dan smo prisopihali na Šatorino ( 1.623 m - najvišji vrh Srednjega Velebita ),
ob povratku domov pa smo obiskali še zatočišče medvedov v Kutarevu.

Bohor

01.07.2011 | Sonja Kostevc, 03.07.2011, 3 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

Zvesti obiskovalci Bohorja so se poslovili od Majde in Iva
ter zaželeli dobrodošlico Renati, novi oskrbnici koče.

10. JURIŠ NA BOHOR

04.06.2011 | Sonja Kostevc, 09.06.2011, 16 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

V soboto, 4. junija 2011, smo že deseto leto zapored organizirali pohod
JURIŠ NA BOHOR. Na Jablancah sta zbrane pohodnike pozdravila Hinko Uršič,
predsednik PD Bohor Senovo, in Franc Bogovič, župan občine Krško.

Nato je 15 pohodnikov, ki se nismo ustrašili slabe vremenske napovedi, krenilo
navzdol proti cilju. Da, navzdol! No, le kratek del poti je bil navzdol, nato pa -
kot smo planinci navajeni: navzgor, navzgor.... Kje smo hodili? Poznavalcem Bohorja
ob ogledu fotografij ne bo težko uganiti. In dež nas ni namočil, bil je prizanesljiv z nami
in počakal, da smo se vrnili do avtomobilov na Jablancah.

Kum

12.03.2011 | Marija Krušič, 14.03.2011, 10 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

Šutna-Planina-Gadova peč

15.01.2011 | Marija Krušič, 15.02.2011, 31 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

Vsaka slika je 1000 besed. Naj slike govore.

17. Valentinov pohod Kozje - Bohor

12.02.2011 | Marija Krušič, 12.02.2011, 41 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

Kako hitro čas beži in kako hitro je leto naokoli. In kako hitro je minilo teh 17 let! To vemo tisti, ki smo se vsa leta udeleževali pohoda Kozje-Bohor. Pohod je od prvih začetkov prerasel v množičen pohod. Če smo prva leta hodili samo planinci iz Posavja, prijatelji, ki smo se zbrali na povabilo planinskega društva, so se nam kaj kmalu pridružila številna društva iz PZS. Tako je pohod postajal čedalje bolj obiskan. Tudi domačini s Kozjanskega, ki se sprva niso udeleževali pohodov, pa se zadnja leta čedalje bolj prijavljajo k pohodu. Prav zato smo se pri organiziranju združili skupaj PD Bohor-Senovo in TD Kozje. Slednje je v letošnjem letu prvič uvedlo startnino, s katero pokriva stroške medenih srčkov, krofov in toplega napitka na Vetrniku.

Pohod v letu 2010 smo doživeli v visokem in s soncem obsijanem snegu. Še danes smo se s hvaležnostjo spominjali vodnikov PD Bohor, ki so nam lani utirali gaz na več kot 20 km dolgi poti. Letos pa je bilo vse drugače. Topel in sončen februar je segrel prst in korenine v zemlji tudi na nadmorski višini 900 do 1000 m, zato smo tokratno fotogalerijo posvetili rožam in podrobnostim ob poti. Upamo, da boste tudi vi podoživeli naš pohod. Na svidenje prihodnje leto. Zapisala: Marija Krušič

Planinski večeri

13.12.2010 | Sonja Kostevc, 13.12.2010, 7 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

Vsak zadnji ponedeljek v mesecu se srečamo na "planinskem večeru".
Ob fotografijah in pripovedovanju naših gostov - popotnikov za urico ali dve
"odpotujemo" v daljne dežele in gorovja. 

V oktobru smo si z Gorniki iz Brestanice ogledali vzpon na Elbrus, najvišji vrh Evrope,
konec novembra nas je predsednik PD Brežice, Tone Jesenko, popeljal na Kilimandžaro.

27. decembra bomo z Vinkom Šeškom iz Sevnice potovali od Nordkappa do Maroka,
17. januarja nam bo Fanči Moljk iz Dola pri Hrastniku  predstavila Novo Zelandijo
in 31. januarja se z mladim alpinistom iz Luč odpravimo v srednjo Patagonijo.

 

Jama Vrlovka in Mirna gora

06.11.2010 | Marija Krušič, 12.11.2010, 39 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

Poln avtobus je v soboto 6.11.2010 brzel proti Gorjancem. „Prepih“ še ni delal, zato smo se ustavili šele v Metliki. Preštevilnim bifejem smo se srečno izognili in končno pristali v centru Metlike, kjer je bila krasna kava, zunaj pa Belokranjka Mojca, ki nam je prodala kar nekaj odličnih belokranjskih pogač in drugih dobrot.
Po prehodu državne meje pri Metliki, se pripeljemo v Jurovski Brod. Seveda ni bilo časa za postanek in za 'gablec' (malico). Sicer pa tu nudijo baje izvrstno lokalno specialiteto, t.i. slavonski čobanac. Mi nadaljujemo vožnjo dolvodno ob reki Kolpi do naselja Kamanje, ki je mala občina. Tu nas pričaka predsednik tamkajšnjega PD Kamanje, izstopimo in gremo peš cca 400 m, prečkamo železniško progo Karlovac-Metlika, ki je bila zgrajena leta 1910. Kaj kmalu se spustimo po strmi stezici in potem še po betonskih stopnicah navzdol proti reki Kolpi, katera nekaj metrov nad vodno gladino že tisočletja čuva vhod v podzemni zaklad - jamo Vrlovko. V njej se srečamo s halštatskimi in vučidolskimi zgodovinskimi najdbami in dokazi, ki segajo tudi 7000 let nazaj v zgodovino. Voden ogled te prelepe podzemne jame je z lokalnim vodnikom Krunoslavom zares enkratno in neponovljivo doživetje, še posebej, ker vodnik izvrstno govori slovensko. Ta podzemna jama si šele v zadnjih desetletjih nadeva turistični sloves lepe jame in se počasi toda vztrajno uvršča med vse bolj zanimive jame na Hrvaškem (vseh jam imajo nekaj okrog 20 000). Jama, ki jo speleologi in zgodovinarji še vedno dokaj raziskujejo, je imela skozi stoletja več različnih, tudi socialnih vlog. Tako slišimo marsikaj iz obdobja antike, pa iz srednjega veka vse do današnjih dni. PD Runolist iz Zagreba je leta 1927 izdatno delalo v jami in jo odprlo za javnost že leta 1928, ko so vanjo vstopili prvi turisti. Danes je 330 m dolga jama osvetljena in ima urejeno pohodniško stezo, ob kateri srečamo najrazličnejše kapnike (stalagmiti, stalaktiti, stebri, zavese idr. oblike zasiganih kamnin). Jamski prizori in pogledi so zares enkratni. Če samo pomislimo kaj vse je še skrito človeškim očem na tem planetu…

Ker ste me nekateri pohodniki spraševali o Ozlju in elektrarni pod Starim gradom, sem na spletno stran postavila 3 moje fotke iz leta 2009.
Citiram nekaj turističnega teksta: „Starodavni Ozalj, mestece na prehodu Kolpe iz hribovitega v ravninski tok, se je umestilo med gozdnate hribe in smaragdno zelenilo Kolpe. Nad njim še vedno lebdi duh zrinjsko-frankopanskega kulta, duh starodavnega izvora hrvaškega obstoja in samobitnosti; tu je ozračje bleščečega ozaljskega jezikovnega kulturnega kroga iz 17.stoletja.
„Da, duša pravi, tu je mesto sveto!“ je napisal Avgust Šenoa, ves navdihnjen in prevzet nad ponosnim Starim gradom, ki je simbol mesta in njegova priča zgodovinskega razvoja.
Stari grad spominja na viteška romantična gnezda, zgrajena visoko na čereh in na težko dostopnih vzpetinah, ki se zrcalijo in ogledujejo v Kolpi. Grad se prvič omenja leta 1244, je pa po vsej verjetnosti še starejši. Skozi dolga obdobja svoje zgodovine je menjaval tako lastnike kot stanovalce in ima kot nemi pričevalec marsikaj za povedati. Danes počasi pridobiva nekdanjo lepoto skozi prenovljeno zunanjo podobo in kustosinja vam pove veliko, če si v njenem spremstvu ogledate grad in Muzej.
Z grajske ploščadi je lep razgled na Kolpo in na hidroelektrarno Munjaro. Neobveščen popotnik ne bi nikoli pomislil, da se nekoliko niže ob Kolpi za čudovito fasado skriva stara hidroelektrarna, ena najstarejših hrvaških kopenskih HE, kjer je nekoč svoje izumiteljske sanje prav gotovo sanjal že Nikola Tesla. Ko jo gledamo z mostu, iznad spenjenega ozaljskega slapu, opazimo neo-renesančno palačo s kronsko nazobčanimi okraski in skladnimi arkadami, ki jo obkrožajo zelene smreke kot nemi stražarji. Zgrajena je bila leta 1907/1908; ima vgrajene 3 generatorje s skupno močjo 3,5 megavatov. S HEP se je možno dogovoriti za ogled.“ Konec citata.

Ker mi nismo bili namenjeni tja, ampak na Mirno goro preverit kaj dela zmaj, smo se seveda vrnili skozi Jurovski Brod nazaj v Slovenijo. Za tamkajšnje obmejne oblasti smo bili zelo atraktivni. Niso nas sicer nič pregledovali, pač pa precej spraševali o tej jami Vrlovki, ki si je seveda še niso utegnili ogledati, čeprav imajo do nje 2 km. Lepa reč, Postojnsko jamo in Škocjan pa so obiskali. Tudi fajn! Končno se le pripeljemo v vas Vrčice nad Sremičem. Izstopimo in se podamo peš na Mirno goro. Tja gor dobesedno priletimo v dobri uri in pol in skoraj prehitimo ostalih naših 6 planincev, ki jih je Bojan odpeljal v vas Planino, da so spoznavali drevesne vrste na gozdni učni planinski poti proti koči na Mirni gori. Takšna je bila naša novembrska tura. Kdor ni bil z nami, mu je lahko žal! Pa na svidenje drugič. (Marija Krušič)

Kolovrat

23.10.2010 | Marija Krušič, 24.10.2010, 58 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

Mimo Nebes na Nagnoj


Pravzaprav je Nagnoj samo eden izmed vrhov Kolovrata, gorskega grebena na desni strani Soče med Kobaridom in Tolminom. Prav tja smo se namenili, da ujamemo še zanje oktobrsko sonce, da se naužijemo lepot, ki jih Kolovrat prav radodarno ponuja. No, ja. Sonca ravno ni bilo v izobilju, zato razgled po krnskem pogorju ni bil tisti kičast, malce zamolkel bi rekel, pa vendarle, je bil.
Takole je to šlo. Petintrideset nas je bilo. Sami stari obrazi, stara garda. Kar nekaj tur, planinskih izletov, je letos že za nami. Spomladi sredogorje, poleti tazaresni hribi, za zaključek sezone, pa še malo predalpskega sveta. Torej, zopet na zahod. Kar malce zoprna in pusta je pot od Idrije proti Tolminu. Cestarji se nekaj trudijo s to Keltiko, vendar nič pametnega ne spravijo skupaj. Po vseh tistih levih in desnih ovinkih, se le pricigumitamo v Tolmin. Soča je v svoji pravi barvi, umirjena, elegantna. Pa, seveda. Kolovrat je tudi tu s svojim dolgim hrbtom, odet v žareči plašč. Sklenjeno je bilo, da nanj pristopimo z zahodne, livške strani. Do tam se tudi zapeljemo. Livek je zelo lepa vas, na sedlu med Kolovratom in Mrzlim vrhom. Vse je lepo urejeno, hiše z obnovljenimi fasadami, pridelek z njiv pospravljen, samo trop ovac se pase gori nad vasjo. Je kar visoko - 690 m. Izstopimo. Z ne prav obilnimi nahrbtniki se zapodimo proti Kuku, ki tudi je najvišji vrh Kolovrata (1243m). Malce po cesti, malce po senožetih , čez ograje, skozi grmovje in smo že nad vasjo. V Nebesih. Prav nič nismo pri volji, da bi si ogledovali apartmajsko naselje petih, šestih hiš. Nekako menimo, da ravno ne pašemo tam. Gremo naprej, po smučišču proti vrhu. Pravzaprav, včasih je bilo tu smučišče. Sedaj pa samo zarjaveli stebri dajo vedeti, da se je nekoč tu smučalo in pa klanec, ki je res tisti pravi, tisti, »ki oživlja žile in srce«. Je pa tudi edini na naši poti. Vrh Kuka nas pričaka z meglicami in s prav tenkim vetrcem, ki nič kaj dobro ne de našim razgretim telesom. Razgled z vrha smo vzeli takega, kot nam je bil ponujen. Matajur na zahodu se je nekaj v megle odeval, slovenska Benečija na jugu, je bila v nekem mrču, sever je pa bil tisti pravi, mogočen, z novim snegom po višinah. Prepoznavamo Kanin čisto v daljavi, malo bliže nam je Polovnik, Krasji vrh, greben Vršiča, Batognica, Mrzli vrh, Kobilja glava. Sredi tega pa Krn, pravi šef na tem področju. Malce pokomentiramo na temo lepot, na temo naših tur, kje vse da smo že bili, kam bo obvezno potrebno še it. En šnopček ali dva in gremo naprej proti vzhodu. Pot je lepa, travnata, vodi po grebenu čez Nagnoj(1193m), preko Trinškega vrha do vzpetine Na gradu (1115 m). Tam je tudi muzej na prostem, ki govori o časih, ko je tu tekla kri, o časih, ko je človek postal zver.
Dejansko nam cela pot govori o tej prvi vojni. Strelski jarki prepredajo greben, strojnična gnezda se že počasi sesedajo vase, trava in bukovje se trudita zabrisati sledove teh grozot. Zreš tam preko Soče, planina Sleme, Mrzli vrh, najbolj krvava gora na tem delu fronte. Bataljon za bataljonom je rinil proti vrhu. Vrh za vsako ceno, boji na nož, topništvo seka, mlada telesa za vedno ostanejo na temu razdrapanemu terenu. Branilci pa vrha ne dajo. Dandanes si nekako predstavljaš pozicije enih in drugih, premike enih in drugih, razumeš vojne karte. Ne moreš si pa tistega trušča, ne veš kaj pomeni »bobneči ogenj«, kot so ga imenovali vojaki , ki se je sproščal v času velikih ofenziv, ne razumeš kako je, ko treska vse okoli tebe, tebe pa silijo - „forza, forza, avanti Savoia!“ Vse to zaradi kupčkanja aristokratov za ozemlja, za njihovo pridobit, s patriotizmom našopani narod pa naj bi to izvedel.
Kmalu bo sto let od tistih časov. Narava si je že opomogla od grdih ran, Soča spokojno vijuga med tem hribovjem, meje, za katero so se dve leti ravsali, pa ni več. Za nas, pohodnike, izlet, ki ostane. Sproščujoč in podučejoč.

Miro Četrtič

Mladinski tabor na Jezerskem

17.07.2010 | Marija Krušič, 16.09.2010, 46 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

Mladinski odsek PD Bohor Senovo je med 17. in 24. julijem 2010 taboril na Zgornjem Jezerskem. Luštno je bilo, ni kej. Spodaj pa nekaj utrinkov iz taborniškega življenja.

Visoki Kanin

04.09.2010 | Marija Krušič, 12.09.2010, 65 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

Petek, 27.8.2010. Mi smo že srečno nazaj doma. Bilo je lepo, zanimivo in pestro in prehitro je minilo taborniško življenje. Tudi vreme nam je služilo. Res pa so se danes ob odhodu že kazale napovedane vremenske napovedi.

Prve tri dni nas je bilo 17 udeležencev v taboru, potem pa so začeli počasi odhajati stari in še počasneje prihajati novi. Vseh 6 dni pa smo vsi vztrajno hodili naokrog in si ogledali planinske cilje, ki jih še nismo videli ali pa jih nekateri že dolgo nismo videli. GALERIJA SLIK je sestavljena tako, da vodi skozi ves teden in prikazuje zanimivosti tabora in pohodov. Seveda so pri slikah tudi kratki komentarji, ki povedo več kot to poročilo. Upamo, da boste uživali ob gledanju, kajti mi smo v živo zares uživali.

Na svidenje prihodnje leto, ko načrtujemo prijetne spremembe v načinu taborjenja.

Roblekov dom in Begunjščica

08.08.2010 | Marija Krušič, 09.08.2010, 40 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

»Na Roblek bom odšel, bom ljub'co s sabo vzel« pravi Avsenikova pesem. Na Roblek smo odšli tudi udeleženci izven abonmajskega izleta PD Bohor. Nekaj je bilo med njimi takih, ki so se držali priporočila Avsenika in s seboj v hribe popeljali svoje ljubice, žene. Vseh pa nas je bilo 27. Kar nekaj nas je bilo takšnih, ki so ta del slovenskih gora obiskali prvič. Zjutraj, ob 5. uri, smo se z avtobusom popeljali proti Ljubljani in naprej v dolino Drage. Že na avtobusu je Tončka s svojim pecivom poskrbela za zgodnji zajtrk. Dogovorili smo se, da se razdelimo v dve skupini. Prva je hitela na vrh s pospešenim korakom, saj je hotela še na vrh Begunjščice, druga skupina se je odločila, da se povzpne le do Robleka. Jutro je bilo čudovito, skorajda brez oblačka. Do Robleka smo hodili po senčni, gozdni poti. Od Robleka naprej pa se je pot vila med kamenjem in travo. Potrebno je bilo paziti na vsak korak, saj so bila tla spolzka. Prejšnji dan je namreč deževalo. Na vrhu Begunjščice nas je pričakala megla, ki pa se je razkadila, še preden smo zapustili vrh. Lahko smo občudovali prelep pogled na bližnji Stol in Vrtačo na eni strani, na drugi strani pa Blejsko jezero in okolico. Ko smo se vrnili do Robleka, je bilo tam že zelo veselo. Igral je ansambel, pekli so se čevapčiči, plesalci so se drenjali na plesišču. Našli smo se z ostalimi udeleženci naše odprave in se na soncu martinčkali. V dolino smo se vrnili z lepimi vtisi. Da pa ne bi domov prišli lačni, smo se ustavili še v gostilni Pri Jožovcu. Preživeli smo lep nedeljski dan v prijetnem planinskem okolju. (Ana Bogovič)
 

Tura na 3510 m visoki Hochfeiler - Zillertalske Alpe

31.07.2010 | Marija Krušič, 04.08.2010, 84 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

Prusikov vozel na Hochfeilerju

Gremo na Hochfeiler. Neznano. Gora nekje tam na Tirolskem, na meji med Italijo in Avstrijo. 3510 m. Lahko dostopna, nenevarna, s čudovitim razgledom. Opisi prepričajo k odločitvi za odhod. Bilo je zarana zjutraj zadnjega julijskega dne, ko smo butali svoje rukzake v bunker avtobusa. Kar lepo število se nas je nabralo, ni bilo praznega sedeža. Pogreznili smo se vase, nemo gledali skozi okno, brzeč proti zahodu. Bilo je po dežju, vse je bilo mokro, oblaki so se pa trgali in vedeli smo, da se peljemo proti lepemu. Vremenu in doživetju. Karavanke, Beljak, Spittal, šele nekje okoli Lienza, se zdi, se je naredil dan. V tistem, ko smo zavijali proti Južni Tirolski nekako ni bilo logično, zakaj v to smer. Prestopimo mejo, ki to več ni, smer Bruneck, Brixen. Takrat že čisto čuječi občudujemo lepo pokrajino z vršaci, lepe, velike domačije, vse kot iz škatlice. Nikjer okoli njih odvečnega balasta. Pa rože, veliko rož. Občutek pa imaš, da si v Avstriji. Kajti vsi napisi so v nemščini, italijanščina se sramežljivo skriva pod njimi. Le tablice na avtomobilih govorijo, da smo v Italiji. Pa še te nekako plaho sprašujejo: „Saj lahko, ali ne?“. Dobro so se tile Tirolci postavili zase, za svoj rod, jezik. Administrativno je stvar navidezno rešena, samo ljudi s svojimi željami in ponosom se pa na ta način ne da.
Po Brixenu zavijemo nazaj proti severu, vozimo po lokalni cesti vzporedno z avtocesto za Brenner. Dolina se oži, cesta se vzpenja. Potem pa ne gre več. Prispeli smo. Vse okoli nas hribovje, večinoma poraslo s travo. Lepo je. Jutro je še sveže, nebo pa brez oblačka. Kar na hitro se preobujemo, poberemo svoje stvari in se v koloni odpravimo. Sprva po cesti in po dobre pol ure zavijemo na planinsko pot, ob gorskem potoku, potem više, na senožeti. Pot je mestoma kar blatna. Kolona se počasi trga. Nekateri nergajo. Kot vedno. Svet se odpira. Levo in desno od nas strma pobočja, ki se izgubljajo v grapi.
Tri ure in pol in smo v koči. Lepa, prostorna, čista. Na 2700 m. Tu počijemo, se okrepčamo. Se zdi, da klanec ni bog ve kaj, vendar utrujenost je že tu. Treba pa bo naprej. Cilj je še visoko. Nekateri se odločijo, da ne gredo naprej. Tudi prav. Takoj nad kočo so kar neke zajle in klini, ki se kar hitro končajo. Pot se valovito vzpenja, valovito, vendar vztrajno .Okolica se spreminja. Trave ni več, samo neki skrilavci se nam motajo pod nogami. Gora je v enem samem skrilastem kamenju, motno sive barve. Drugače je kot v Julijcih, ki so beli in je grušč. Kolona se zopet trga. Smo že kar visoko, srce tolče in v sapniku nekaj piska. Kar nekam pusta je bila tista siva, skrilasta pot, ki ji ni bilo videti konca. Končno smo le prilezli na greben, ki je še siv, z mokrim snegom med skalami. Sledimo grebenu, ki se postavi pokonci in čisto na koncu, vrhu, je križ. Naš križ. Do tja treba. Problem. Vse je v novozapadlem snegu. Prav na vrhu je opast, ki kot nekakšen val, prelomljen visi nad dolino. Do našega križa je pa le rob. No, stvar rešijo naši mladi alpinisti. Napeljejo nam vrv, pritrdijo na križ, fiksirajo na kline. Nekateri še vedno skeptični: „Bo to držalo, je vse skupaj varno?“ „ Brez skrbi, vse je povezano s Prusikovim vozlom!“ „ Dobro, saj temu vozlu itak zaupamo, samo kaj je s tem klinom, ki je na koncu vozla?“ „No, ja. Ta klin je pa res že slab!“ Smeh. Pa vseeno gremo. Z eno roko za vrv rinemo v tisto strmo špico, korak po korak, utrujeni, sopeč, do križa. Tam je prostora za pet šest ljudi. Vse je le ena bela špica, okoli nas pa gore, ki jim niti ne vemo imena. Prepoznamo le Marmolado ter Piz Boe. Potem počasi zlezemo dol, eden za drugim, utrujeni, potešeni, zadovoljni, zavedajoč se, da za nas, navadne pohodnike, planince, ni bilo to kar ena mala malica. Bilo je 3510 m s snegom, štrikom in Prusikovim vozlom. Hej, to pa je bilo nekaj. Se vidimo!
Miro Četrtič

 

(P.S.: 552 fotk so prispevali: Družina Poznič, Dejan Gošek, Edi Mirt, Miro Četrtič, Ana Bogovič, Albertina Županc, Boštjan Marjetič.  

         Turo so vodili: Boris Kerle, Boštjan Marjetič, Simon Poznič, Gregor Umek in Klemen Hlebec).

Na Kriške pode čez Sovatno in v Trento

03.07.2010 | Marija Krušič, 04.07.2010, 34 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

Manjša skupina pa jo je ubrala čez Luknjo v Zadnjico. Hecno? Resno!

19. in 20. junij 2010 - Srednji Velebit

19.06.2010 | Marija Krušič, 25.06.2010, 24 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

Srednji Velebit 19. in 20. junija 2010, drugič, toda drugače


Odhod avtobusa s Senovega je bil v soboto ob 4.30 uri. V Krškem smo pobrali še zadnje planince ter krenili na avtocesto in proti mejnemu prehodu Obrežje. Pot smo nadaljevali mimo Zagreba, Karlovca, Otočca do Gospića, kjer se nam je pridružila naša hrvaška vodička Halima. Po prihodu v Baške Oštarije smo se nastanili v kampu. Sledila je malica in priprava na pohod. Z avtobusom smo se odpeljali do štiri kilometre oddaljenih Oštarijskih vrat, kjer je bilo izhodišče za naš pohod. Pred tem smo se povzpeli še na razgledno točko ˝Kubus˝ od koder se razprostira pogled na Karlobag in otok Pag. Opogumljeni zaradi ugodnih vremenskih razmer smo krenili na zastavljeno pot.

Najprej smo se povzpeli na Butinovačo (1127 m) ter se nato po njenem zahodnem pobočju spustili do parkirišča, kjer nas je že čakal avtobus za kasnejši povratek v kamp. Po krajšem postanku smo pot nadaljevali po ˝Premužićevi stazi˝, kjer se nam je ves čas ponujal razgled na otok Pag in morje. Vodička Halima nas je ves čas opozarjala na prisotnost kač. Prispeli smo do vznožja Bačič Kuka (1306 m), nekaj planincev je tu tudi počakalo. Proti vrhu je postala pot vse bolj zahtevna, saj si je bilo potrebno pri hoji pomagati z rokami. Osem planincev se je povzpelo na sam vrh. Vračali smo se po drugi poti, saj smo prečili Kuk od Visibabe (1160 m) od koder smo zopet lahko občudovali pogled na morje in vrhove Severnega in Srednjega Velebita. Do avtobusa smo se vrnili po ˝Premužićevi stazi˝. Sledila sta postanek in okrepčilo pri Halimi ter nato večerja v hotelu Velebno v Baških Oštarijah. Preostanek večera smo preživeli v kampu, kjer se je dogodilo tudi bližnje srečanje s kačo v eni izmed postelj.

V nedeljo zjutraj je bil predviden ob 7. uri pohod na Ljubićko Brdo (1320 m), vendar je bila na koncu soglasno sprejeta odločitev, da se že dopoldne odpeljemo v Karlobag in se okopamo v morju. Po morskih užitkih je sledila pot domov. Vmes smo se ustavili še v vasi Smiljan, rojstnem kraju Nikole Tesle in si ogledali spominski center posvečen njegovemu življenju in delu. (Boštjan Kozole)

Tura na Ciprnik in Vitranc

22.05.2010 | Marija Krušič, 24.05.2010, 30 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

Sobota je kazala dobro, ko smo krenili iz Posavja. Bolj ko smo se bližali Gorenjski, bolj je bilo oblačno. Tam za Jesenicami pa se je vreme malo popravilo in nam vlilo upanja na dober zaključek dneva. Bilo nas je 35 in vsi smo v dobrih dveh urah prišli na 1745 m visoki vrh Ciprnika in se nato vračali v dolino preko Vitranca. Žal sedežnica v dolino ni vozila, zato smo jo korajžno mahnili peš. Nekje nad Kranjsko goro pa je delala druga (tro)sedežnica, ki povezuje sankališče z dolino. Nekaj naših junakov se je seveda prisankalo v dolino (škoda, da nimamo teh posnetkov - morda se kdo najde in nam jih pošlje). Sicer pa naj slike v galeriji govore o naši turi, s katero smo bili zelo zadovoljni. Prezadovoljni smo bili tudi z razgledi. Tistih nekaj dežnih kapelj smo pa itak že pozabili. Ah, kaj bi gledali na take malenkosti ...

Zimovanje na Veliki Planini

01.02.2010 | Sonja Kostevc, 07.05.2010, 14 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

Mladinski odsek - zimovanje na Veliki Planini

Medtem, ko sončni žarki že nakazujejo poletje, kratek skok nazaj v letošnjo zimo. Na fotografijah lahko vidite utrinke z zimovanja na Veliki Planini, ki ga je mladinski odsek organiziral v februarju. Podaljšan vikend od 6. do 8. februarja smo izkoristili za skok na sneg. V prelepi zimski idili planšarskega naselja, v zavetju tople koče Planika ter ob pohajkovanju po planini so nam trije dnevi hitro minili. Ob toplih dnevih, ki se bližajo, je pogled na bela pobočja prijetna osvežitev. ( Damjan Omerzu)

Goteniški Snežnik

10.04.2010 | Marija Krušič, 20.04.2010, 11 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

Goteniški Snežnik, z 1290 m nadmorske višine, je danes najvišji vrh na Dolenjskem. Dokler je bilo to območje še zaprto za planince, turiste in druge obiskovalce, je med planinci veljala trditev, da je Kum najvišji vrh na Dolenjskem. Kakorkoli že, planinci PD Bohor-Senovo smo se 10.4.2010 z manjšim avtobusom odpeljali mimo Kočevja in Koč. Reke do Gotenice. Od tam smo krenili na pohod. Sprva so nas spremljale kratkotrajne dežne kaplje, toda bolj ko smo rinili proti vrhu, vse bolj so se tudi meglice razgrinjale. Radovedno smo med potjo oprezali za kakšnimi rjavimi smrčki, vendar razen odtisov šap in kakcev nismo doživeli nobenega srečanja "tretje" vrste. Tudi sestop z najvišjega vrha, ki ni bil lahek spričo visokega snega in snežnih zametov, nam ni vzel poguma in dobrega razpoloženja. Veseli in dobro razhojeni smo se vrnili do avtobusa, ki nam je prišel precej daleč naproti. Tega smo bili še posebno veseli, saj smo bili mokri od snega, ki ga tam gor že pošteno preganjajo zvončki. Pomlad pa v zraku  ...

Pohod z Bohorja na Lisco

27.03.2010 | Marija Krušič, 29.03.2010, 15 fotk | Splošno | Ostalo | Na vrh

Prikazanih le 100 od 135 najdenih galerij.
V nastavitvah prikaza izberite višje število prikazanih, če želite videti vse.