PLANINSKO DRUŠTVO BOHOR SENOVO

Pretekli vikend, 24.8. – 25.8.2024, smo se člani PD Bohor Senovo odpravili v Avstrijo na Grosser Muntanitz. Gora, visoka 3232 m, se nahaja v bližini Grossglocknerja, na katerega je z vrha lep pogled. V soboto smo v lepem in toplem vremenu zagrizli v hrib s parkirišča pri Glanzu do Sudetendeutsche hütte. Tam smo pustili odvečno prtljago in se odpravili proti vrhu. Zanimiva pot, ki je spominjala na peščeno plažo, nas je po malce nenavadni pokrajini pripeljala na predvrh, s katerega je bil kar zahteven, a kratek sestop. Kmalu smo stali na glavnem vrhu, kjer smo se zadržali kar nekaj časa. V popoldanskih urah smo prišli nazaj do koče, kjer smo lenarili do večerje, nato pa tam prespali. Zjutraj smo po zajtrku sestopili do izhodišča in se odpeljali domov. Tura je bila čudovita, hkrati pa tudi kondicijsko zahtevna. Uživali smo na polno.

Fotogalerija

V soboto, 6.7.2024, smo se odpravili proti Pecolu. 12 članov se je povzpelo na Motaž, 4 pa na Špik Hude police. Zjutraj so bili vrhovi nad izhodiščem ujeti v meglo, ki se je kasneje le stopnjevala in ni prepuščala sončnih žarkov. Tudi veter je pripomogel, da nas je zeblo skoraj ves čas od začetka jeklenic pa vse do vrha Montaža. Tudi na sosednjem Špiku Hude police jim ni bilo nič topleje. Vseeno pa nam vreme ni moglo izbrisati nasmeška z ust. Lepih razgledov nismo bili deležni, smo pa opazovali pester živalski svet v okolici, kjer so seveda prednjačili kozorogi. Pri sestopu od koče proti parkirišču se je končno malo razjasnilo, da smo vsaj videli, kje smo ta dan hodili.

Fotografije si lahko ogledate v galeriji.

Planinski izlet, ki smo ga izvedli v soboto, 20. januarja 2024, je bil prežet z nepozabnimi doživetji in čudovito naravo. Kljub prvotnemu načrtu vzpona na Zelenico smo se zaradi nevarnosti plazov odločili za varnejšo alternativo - izlet do Koče na Ljubelju. Zaradi obilice snega smo s seboj prinesli tudi sanke in lopatke. Nebo je bilo jasno, brez oblačka, kar je še dodatno pripomoglo k čarobni atmosferi. Pot do Koče na Ljubelju ni bila zahtevna, vzpenjali smo se po gozdni cesti. Po približno eni uri hoje smo prispeli do cilja. V koči smo se okrepčali in spili topel čaj. Po krajšem počitku smo se odločili izkoristiti sneg na drugačen način. Pripravili smo sanke in švignili nazaj v dolino. Le kdo je zmagal sankaško dirko? Izlet je bil doživetje polno smeha in že se veselimo naslednjega zimskega pohoda. 

Vabljeni, da si ogledate nekaj foto utrinkov.

V soboto 4. 11. 2023 smo izvedli izlet na Nanos s šestimi udeleženci. Avtomobila smo parkirali na urejenem parkirišču nad Razdrtim tik nad avtocesto. Izbrali smo vzpon preko strmejše in zahtevnejše poti do razglednega roba ob televizijskem oddajniku in Vojkovi koči na Nanosu. Po okrepčilu pri koči je sledil povratek po položni poti, ki poteka po travnatem grebenu v smeri Vipavske doline. Tik pred cerkvijo Sv. Hieronima smo skrenili na pot, ki preči pobočje nazaj v smeri Razdrtega.

Glede na deževne razmere v preteklih dneh, ki so bile verjetno razlog za slabšo udeležbo na izletu, je vreme zdržalo brez dežja in nam omogočilo krasen dan na Nanosu.

Kliknite za foto utrinke.

V soboto, 30. septembra 2023, smo izpeljali dvodnevno turo na Kriške pode. Naša pot se je začela v jutranjih urah, ko smo se iz Doline Vrat odpravili proti Pogačarjevemu domu na Kriških Podih. Pot nas je vodila mimo bivaka na Rušju, kjer smo si privoščili kratek počitek in malico. Nadaljevali smo vzpon proti vrhu Križa. Še posebej vznemirljivo je bilo premagovanje strmih pobočij in skalnatih prehodov. Naposled smo prispeli do Pogačarjevega doma na Kriških Podih, kjer smo bili toplo sprejeti. Večer smo preživeli v prijetni družbi, ob zvokih harmonike in plesu. Naslednje jutro smo se zbudili pripravljeni na nov pohod, odpravili smo se na vrh Bovškega Gamsovca, kjer nas je čakal čudovit razgled na severno Triglavsko steno in ostale vrhove Julijskih Alp. Na poti smo imeli srečo, saj smo srečali nekaj kozorogov. Po skupinski fotografiji na vrhu, smo se počasi spustili nazaj v Dolino Vrat, tokrat po poti čez Sovatno. Celoten izlet je bil nepozaben, poln neprecenljivih naravnih lepot in prijetnih trenutkov v družbi prijateljev. Jesen se je izkazala za čudovit čas za planinske izlete, saj smo uživali v barvah in miru gora. Vabljeni, da si v galeriji ogledate nekaj foto utrinkov.

GALERIJA

Osvojili smo tritisočaka!

V soboto ponoči, ob 1.30, se nas je kar 28 planincev odpravilo s kombiji in avtom proti Dolomitom. Pot je v nočnih urah minila kar hitro in že smo bili na izhodišču. Vsem nam je zastal dih ob pogledu na mogočno, strmo steno Tofane. Tu gor gremo? Gremo! In res smo šli. Večina jo je ubrala po kamniti poti do koče Rifugio Giussani. Tam so se malce spočili, potem pa zasopihali proti vrhu gore. Uspelo je prav vsem. Čestitamo. Devet članov mini odprave nas je bilo željnih adrenalina in skale, zato smo jo ubrali kar po ferati Lipella. Veličastna ferata z zelo strmimi deli in ozkimi policami nas je pripeljala do grebena, 20 minut pod vrhom. Na vrhu smo se srečali z ostalimi. Opravili smo krst udeležencev, ki so prvič prestopili 3000m, naredili gasilsko sliko in odšli nazaj v dolino. Naši super vodniki so malce pohiteli in tako so nas v kampu pričakali že postavljeni šotori in za piko na i še večerja. V nedeljo zjutraj smo se še malce sprehodili po mondeni Cortini d'Ampezzo, nato pa smo se odpeljali proti domu.

Fotogalerija

"Uršlja gora ali Plešivec je s svojimi 1699 metri najvzhodnejši Karavanški vrh, ki leži med Slovenj Gradcem in Črno na Koroškem. Ime Plešivec je dobila po apnenčastem sivem vrhu nad gozdnatim pobočjem gore, ki iz doline izgleda kot pleša. Ime Uršlja gora pa je gora dobila po cerkvi sv. Uršule, ki je najvišja ležeča cerkev v Sloveniji."

V soboto 22. 4. 2023 smo izvedli izlet na Uršljo goro. Z avtomobili smo se peljali skozi Celje, Velenje, Slovenj Gradec in vas Sele do Poštarskega doma pod Plešivcem. Za vzpon na Uršljo goro smo izbrali pot čez Kozarnico. Zadnji del poti je potekal v snežnih razmerah. Po okrepčilu v planinskem domu smo se odpravili še do križa na vrhu Uršlje gore in se tam fotografirali, nato pa se po drugi poti čez Kal vrnili v dolino.

Kliknite za foto utrinke.

Pozdravljeni,

sedaj smo že dobro zakorakali v leto 2023, v tem času pa smo v društvu izpeljali že dva dogodka. V nedeljo, 8.1., je bila koča na Bohorju polna (kar priča fotografija spodaj) planincev iz različnih koncev Zasavja.

V soboto, 14.1., pa smo izpeljali društveno turo na Lepi Vršič. Dan je bil kot narisan, nekaj utrinkov pa si lahko ogledate v galeriji.

V soboto, 19. 3. 2022 se nas je zbralo sedem planincev in se odpravili na planinski izlet na Kal in Mrzlico.

Pripeljali smo se v Hrastnik in parkirali na Cesti 3. julija. S parkirišča smo sledili smerokazom za Kal in Mrzlico. Pri tem smo se najprej povzpeli na vrh razglednega Klobuka in nato nadaljevali mimo smučišča Rajska dolina do planinskega doma na Kalu. Od tu smo se nato povzpeli na vrh Kala, se spustili na drugo stran in se povzpeli še na vrh Mrzlice. Po krajšem postanku pri planinskega domu na Mrzlici smo se vrnili do planinskega doma na Kalu, se okrepčali ter se v Hrastnik vrnili po drugi poti skozi vasi Ravne in Boben.

V dolino smo se vrnili vsi nasmejani in dobre volje. Ostale pa vabimo, da se nam pridružijo na naslednjih planinskih izletih.

Od 24. 7. do 31. 7. 2021 smo družine z mlajšimi otroki taborile v Čezsoči. Vsako jutro smo pridno nabirali  prehojene korake in tako osvajali različne vrhove ter si ogledovali naravne znamenitosti. Korita Možnice, slap Virje, Kota 1313, slap Boka, Krnska jezera, slap Kozjak, Šumnikov vodni Gaj… Vsako popoldan smo si utrujene nogice hladili v čudoviti in mrzli Soči, dneve pa si še dodatno popestrili z ustvarjalnimi in športnimi igrami. V mirno noč nas je pospremila skupna pravljica. Preživeli smo res lepih, polnih 7 dni in že komaj čakamo naslednji tabor.

Foto utrinki

                                                                       Vodja družinskega tabora: Špela in Simon Poznič

V soboto, 19.6., smo se planinci PD Bohor ponovno zbrali in skupaj osvojili Veliki vrh v Košuti. Po vročem vzponu smo se okrepčali z odličnimi štruklji pri domu na Kofcah. Preživeli smo res čudovit dan. Fotoutrinki v galeriji.

Pridružite se nam ponovno v mesecu juliju, ko se odpravljamo na Planjavo.

Se vidimo.

Planinsko društvo Bohor Senovo je v soboto, 19. 5. 2018 organiziralo planinski izlet na Veliko planino. Zbralo se nas je 14 planincev, ki smo se nato z avtomobili odpeljali do Kranjskega Raka na Volovjeku, kjer je bilo izhodišče izleta.

Povzpeli smo se do Gojške planine in nadaljevali pot do Jarškega doma, kjer smo se okrepčali. Sledil je pohod po Veliki planini, najprej mimo Domžalskega doma, nato med pastirskimi bajtami, na koncu pa še vzpon na Gradišče, ki je z višino 1667 m najvišji vrh Velike planine. Zaradi spremenjljivega vremena  smo na vrhu imeli razgled po planoti Velike planine, vse ostalo pa je zakrivala nizka oblačnost. Za kratek čas se ja odprl razgled proti jugu, da smo lahko videli Kamnik z okolico.

Ker je bilo iz smeri Kamniških Alp občasno slišati grmenje, vremenska napoved pa je v popoldanskem času napovedovala možnost padavin, smo se odločili za povratek. Po spustu z Gradišča smo se povzpeli še do kapele Marije Snežne, imeli tu krajši postanek ter nato nadaljevali pot v dolino. Vreme se nas je usmililo in je z dežjem počakalo, da smo se lahko z avtomobili v miru odpravili proti domu.

Foto utrinki z Velike planine.

V soboto, 18. 11. 2017 se nas je sedem planincev odpravilo na enodnevno turo v Slovensko Istro z namenom, da se povzpnemo na Slavnik in Socerb.

V deževnem jutru smo krenili na pot z dvema avtomobiloma. Vremenska napoved je za ta dan obljubljala ugodne razmere, kar se je kasneje tudi zgodilo. Edini moteč faktor je bila burja. Nekje bolj, nekje manj, odvisno od izpostavljenosti mesta.

Avtomobila smo parkirali v kraju Podgorje, ter se odpravili proti Slavniku. Za vzpon smo izbrali pot z oznako »strma pot«. Mogoče je imel kdo od udeležencev v začetku še pomisleke, da bo pot prestrma, vendar se je izkazalo, da je strah odveč. Pot je najprej potekala po gozdu, proti vrhu se je gozd čedalje bolj redčil. Zadnji del vzpona smo opravili po obširnem travniku, posejanim z le redkim grmičevjem, za nami pa se je kazala Istra s Koprskim zalivom. Povzpeli smo se na vrh Slavnika od koder se je razprostiral razgled do Nanosa in Trnovskega gozda, Alp in Dolomitov, Istre in morja. Slavniku pravijo tudi primorski ali istrski Triglav. Sledil je počitek in okrepčilo v Tumovi koči tik pod vrhom, temu pa povratek v dolino po daljši »položni poti«.

Naš naslednji cilj je bil Socerb. Iz Podgorja smo se odpeljali proti vasi Kastelec. Avtomobila smo parkirali na Vardi in se po Kraškem robu napotili v smeri gradu Socerb. Pot je bila položna in je v glavnem potekala po širši makadamski cesti po kraški pokrajini. Spotoma smo se ustavili še pri Sveti jami, ki je edina kraška jama spremenjena v cerkev v Sloveniji. Ker je vhod vanjo zaklenjen, smo si njeno notranjost ogledali skozi mrežo na vhodnih vratih.  Nato smo nadaljevali pot do gradu Socerb, ki je oddaljen 300m. Pri gradu je veliko parkirišče s katerega smo občudovali fantastičen pogled na Tržaški zaliv. Še boljši razgled pa smo doživeli, ko smo se povzpeli na obzidje gradu. Sledil je povratek po isti poti do avtomobilov ter nato proti domu.

Foto utrinki s ture na Slavnik in Socerb.

Zadnjo soboto v oktobru se nas je zbralo 12 planincev in smo v zgodnji jutrani uri krenili proti 1259 metrov visokem Kamniškem Vrhu. Pripeljali smo se kar visoko, tako smo vrh dosegli zelo hitro, saj smo potrebovali le slabo uro in pol po strmi a lepo speljani poti. Nazaj smo se vračali po grebenu, pot smo utirali po lahkem brezpotju in imeli ves čas lep razgled proti dolini. 

Slike s pohoda