info@pdbohor.si | 040 719 096 | Titova cesta 106/I, 8281 Senovo | SI56 0298 0001 8875 972 | Davčna št.: 43978045 | Prijava v CMS

Kozje - Pilštanj (odsek seniorjev)

19.02.2020 | Boštjan Kozole, 21.02.2020, 3 fotk | Gorništvo - izleti | Seniorji

Vetrnik (odsek seniorjev)

05.02.2020 | Boštjan Kozole, 05.02.2020, 4 fotk | Gorništvo - izleti | Seniorji | Na vrh

Vse priznanje vsem, ki ste sodelovale pri organizaciji in izvedbi tega pohoda. Bilo je zelo lepo, ne preveč naporno pa vendarle toliko, da lahko rečemo, da smo hodili po bregovih in dolinah. Lepo je bilo poslušati Slavico, ki nam je med potjo povedala marsikaj o pokrajini in o ljudeh, ki živijo v teh krajih. Pa dodala je še nekaj iz svojih mladih dni, ko so fantje osvajali punce, kar iz najbližje okolice. Še celo Marjana je povedala kje nabira gobe, kar je seveda za gobarje skrivnost, ona pa je svoje štante radodarno delila z nami. Po vseh teh hribih in dolinah smo pristali v Koprivnici, kjer smo pri naši Marici doživeli še dodatno presenečenje, kjer so naše soorganizatorke pripravile dobrote, ki so nam zelo dobro teknile. Ob dobrem čaju, še boljših mesnih dobrotah, vinu in obeh štrudlih, smo nazdravili v prvi vrsti Marjani, ki rojstni dan praznuje jutri in moji Anici, ki ga praznuje dan kasneje. 

Verjamem, da se bo današnji dan, vsakogar izmed nas, zapisal med tiste, ki jih bi radi še ponovili. Pa tudi, da povemo tistim, ki nas sprašujejo kaj počnemo v penziji, da med drugim tudi hodimo in se imamo lepo.

 

Darko Topolovšek

Grad Podsreda z okolico (odsek seniorjev)

08.01.2020 | Boštjan Kozole, 08.01.2020, 3 fotk | Gorništvo - izleti | Seniorji | Na vrh

Pa nam je lepo uspel prvi letošnji pohod. Moram reči, da ima Urška pri tem, kar največ zaslug, saj se je zelo potrudila. Izbrala je pot, ki jo marsikdo od nas še ni videl, uredila je vse z vremenom, ki lepše ni moglo biti. Malo mrzlo je bilo, kar se za ta letni čas spodobi, nam pa je bilo toplo, saj smo uživali v čudovitih razgledih po okoliških hribih, ki jih sicer poznamo, nismo jih pa še videli iz te strani, saj večina ne in pa v našem medsebojnem druženju, ki pa ima tudi svoje čare. Vse to in pa za zaključek, še pokušnja dobrih belgijskih piv, kar nam je omogočila naša Urška, je današnji dan povzdignilo med ene izmed lepših in upam, da ne zadnjih dni.

 

Darko Topolovšek

Pohod na Šmarno Goro (odsek seniorjev)

18.12.2019 | Boštjan Kozole, 22.12.2019, 3 fotk | Gorništvo - izleti | Seniorji | Na vrh

V galeriji so fotografije s seniorskega pohoda na Šmarno Goro in našega druženja. Imeli smo se lepo in hvala vsem za prijetno družbo.

Želim pa vam vesele in zadovoljne praznike in veliko zdravja in čimveč skupnih poti, ki jih bomo ubirali v letu 2020.

 

Darko Topolovšek

Zopet se nas je zbralo lepo število, kar 16 nas je bilo in se kljub ne preveč prijaznemu vremenu napotilo po poti, ki jo je začrtal Nanč. Popeljal nas je po nekaterih znanih in neznanih poteh naše soseščine, katero mislimo, da poznamo, pa vedno znova odkrivamo poti, po katerih še nismo hodili ali pa so nam ušle iz spomina. Vremenska napoved je sicer za jugovzhodno Slovenijo napovedovala oblačno vreme s krajšimi presledki sončnega vremena, kar pa nismo mogli preveriti, ker nam je to preprečevala megla. Nanč je sicer za zaključek že na zadnjem pohodu napovedal poslastico v obliki bikovih prašnikov (jajc) zato smo običajno malico iz nahrbtnika izpustili in se napotili proti cilju in zaključku naše poti. Zaključni dogodek se je odvijal v znameniti brestaniški gostilni Kosar, v kateri so znani prav po pripravi odlične napovedane specialitete. Nanč je imel pri izvedbi kar nekaj težav. Naš mesar Ivan je na zadnjem pohodu obljubil, da bo priskrbel jajca, vendar mu to ni uspelo, še več verjetno se je zbal tudi za svoje zato se pohoda ni udeležil. Tako je vse padlo na Nanča, pri tem pa mu je zagodla tudi odsotnost naše gospe Kosarjeve, tako da je za pripravo teh jajc uporabil rezervo, to je Senicatovega Miho, ki je pripravljena jajca dostavil v gostilno Kosar. Odlično pripravljena so teknila vsem, tudi tistim, ki so prej napovedovali, da jih ne bodo poskusili in bodo raje užili hrano iz nahrbtnika. Da so bili užitki popolni je naš Franci poskrbel, da pri vsem tem nismo bili žejni.

Še enkrat hvala obema tako Nanču kot Franciju.

 

Darko Topolovšek

Pohod na Janče (odsek seniorjev)

21.11.2019 | Boštjan Kozole, 21.11.2019, 2 fotk | Gorništvo - izleti | Seniorji | Na vrh

Kljub zelo nestabilnemu vremenu, ki vse bolj spominja na april, smo se danes imeli lepo. Organizator ni ravno blestel po prehodnosti poti, med potjo smo imeli namreč nekaj težav z blatom, kar pa mu ni za zameriti. Mimica in Jože sta se zelo potrudila in vsi smo se dobre volje odpravili in vrnili.

 

Darko Topolovšek

Pohod na GEOSS (odsek seniorjev)

06.11.2019 | Boštjan Kozole, 16.11.2019, 3 fotk | Gorništvo - izleti | Seniorji | Na vrh

Zbor na Ž.P. Brestanica - vlak do Ž.P. Libna - vzpon na Libno - Sremič (Grmada) - sestop v Brestanico. Bilo nas je 17, vreme in vzdušje čudovito. Se vidi tudi na fotografijah.

Marica Božičnik

Pohoda Šutna - Planina (odsek seniorjev)

16.10.2019 | Boštjan Kozole, 20.10.2019, 1 fotk | Gorništvo - izleti | Seniorji | Na vrh

Seniorji  PD smo se odpravili v Julijce. Ne prav visoko, na sedmera smo si zadali. Na planino Blato smo se zapeljali. Za čuda smo prav pri vrhu dobili prostor za parkiranje. Potem pa na pot. Do planine Jezero.  Pot strma, mestoma prav zoprna. Je pa lokacija pri Jezeru enkratna. Sicer se veliko zadržimo tam, samo nekaj za pod zob, ter naprej proti Dednemu polju, ki preseneča s prav posebnimi bajtami, ki so razsejane po globeli. Samo nekaj posnetkov, da pohitimo naprej, ne čez Štapce, kdo bi pa rinil v tisti breg, pa še megla se je spuščala..Ni bilo nekih razgledov, megla se je zadrževala nekje na 1800 metrih, je bilo vseeno lepo. Razdrapana pokrajina, skrvinčeni  macesni, tudi rože so še…Lepa turca, res.  Zapisal: Miro Četrtič

Pohod na Šmohor (odsek seniorjev)

03.07.2019 | Boštjan Kozole, 05.07.2019, 6 fotk | Gorništvo - izleti | Seniorji | Na vrh

Pa smo zopet zaključili en zelo lep pohod. Kot ponavadi smo se tudi tokrat zelo dobro odrezali in izpolnili zastavljene cilje, pri tem smo se pa še dobro imeli.

Lep pozdrav vsem in prihodnjič nasvidenje.

 

Darko Topolovšek

Pohod na Boč (odsek seniorjev)

17.04.2019 | Boštjan Kozole, 23.04.2019, 6 fotk | Gorništvo - izleti | Seniorji | Na vrh

Pohod na Žusem (odsek seniorjev)

03.04.2019 | Boštjan Kozole, 07.04.2019, 31 fotk | Gorništvo - izleti | Seniorji | Na vrh

Pohod Koprivnica - Krško (odsek seniorjev)

05.12.2018 | Boštjan Kozole, 18.12.2018, 25 fotk | Gorništvo - izleti | Seniorji | Na vrh

Pa smo zopet doživeli enega izmed lepših dni. Ubirali smo znane in neznane poti, na koncu pa smo zaključili na cilju, ki smo ga načrtovali. Še dobro, da je Marica na začetku poti poskrbela, da na pot nismo odšli s praznim želodcem, saj se je čas za malico kar nekam odmikal, čeprav smo vmes uzrli kar nekaj kotičkov, ki bi bili primerni za okrepčilo. Marico je še nekako za razumet, da je hotela čimprej naprej. Nikakor pa ne razumemo več Lojzeta, kateremu se je barometer za lakoto očitno pokvaril, ker nima več občutka za malico. No pa kljub temu se je tudi to rešilo.

Darko

Izlet na Okrešelj - odsek seniorjev

04.07.2018 | Damjan Omerzu, 27.08.2018, 40 fotk | Gorništvo - izleti | Seniorji | Na vrh

Pa nam je uspel še en podvig. Kljub klavrnemu začetku, tu mislim na hudo deževje, ki nas je pospremilo ob odhodu, se je kasneje razvil zelo prijeten dan.

Kljub temu, da nismo dosegli Kamniškega sedla, smo pa ob povratku osvojili pivsko fontano v Žalcu.

Lep pozdrav vsem z željo, da bo še več podobnih izletov. Za spomin pa nekaj fotografskih vtisov.

Darko

do 21.8.2011 - tabor starejših planincev v BOHINJU

16.08.2011 | Marija Krušič, 23.08.2011, 40 fotk | Tabori | Seniorji | Na vrh

Poročilo in komentarje si lahko ogledate na našem blogu  http://bohorseniorji.blogspot.com/2011/08/168-do-2082011-tabor-v-bohinju.html

Petek, 27.8.2010. Mi smo že srečno nazaj doma. Bilo je lepo, zanimivo in pestro in prehitro je minilo taborniško življenje. Tudi vreme nam je služilo. Res pa so se danes ob odhodu že kazale napovedane vremenske napovedi.

Prve tri dni nas je bilo 17 udeležencev v taboru, potem pa so začeli počasi odhajati stari in še počasneje prihajati novi. Vseh 6 dni pa smo vsi vztrajno hodili naokrog in si ogledali planinske cilje, ki jih še nismo videli ali pa jih nekateri že dolgo nismo videli. GALERIJA SLIK je sestavljena tako, da vodi skozi ves teden in prikazuje zanimivosti tabora in pohodov. Seveda so pri slikah tudi kratki komentarji, ki povedo več kot to poročilo. Upamo, da boste uživali ob gledanju, kajti mi smo v živo zares uživali.

Na svidenje prihodnje leto, ko načrtujemo prijetne spremembe v načinu taborjenja.

Jerebica

05.09.2009 | Marija Krušič, 07.09.2009, 48 fotk | Gorništvo - izleti | Seniorji | Na vrh

Jerebica ali meter sonca

"Stopite še malo naprej. Tudi mi hočemo na sonce", so se oglašali nekateri v koloni dvajseterice, ko so nekje tam pod Krivim robom čakali, da se vse skupaj premakne. Prav zoprno je vleklo doli od Jezerske doline, oni bolj zadaj pa prepoteni z nejevoljo zrejo na one, ki spredaj stojijo na soncu. "Dobro, dobro, že gremo, vendar je tu samo za meter sonca" je bil odgovor in že so izginili za robom v strm žleb.
Nekako tako je bilo na našem hribolazenju po Jerebici. Nekoč je nekdo dejal, da ko se odpravljaš v planine, pojdi v slabem vremenu od hiše. S skepso razmišljaš o tej trditvi, ko ponoči poslušaš, kako lije, pa zjutraj, ko se pakiramo v avtobus, tudi ni veliko bolje. Temačno je bilo z nevihtnimi oblaki. Dobra dvajseterica nas je potem z optimizmom odbrzela proti Gorenjski - cilj Jerebica. Že od Kranja naprej so se megle že redčile, na Jesenicah pa se že kaže nebo v modrini. Bomba! Kranjska Gora, Rateče, proti Trbižu... Pri Fužinah zavijemo levo v hrib. Belopeška jezera. Spodnje in zgornje. Vsujemo se iz avtobusa. Fotoaparati šklocajo, iščejo motive. Jezero modro, mirno in Mangart ima v njem svojo podobo. Sprehodimo se še do zgornjega jezera. Zdi se, kot v velikem amfiteatru. Vse okoli stene. Mangart, Poldnik, Bukovnik, Huda škrbina, Vevnica, čisto na levi Ponce. Tja se tudi zapodimo. Ne čisto na vrh, samo do koče Luigija Zacchija, ki je na višini 1380m, pod Veliko Ponco. Pot je mestoma kar zoprna, kajti voda dere iz skalovij, hudourniki so polni peneče se vode. Pri koči pa je prijetno, vse tiste stene so nam še bolj na dlani. Vračamo se okoli po cesti. Prijeten sprehod, nekakšno ogrevanje za pohod, ki bo naslednji dan.
V avtobus, skozi Trbiž, Rabelj, preko Predela v Log in v Možnico. Bilo je že krepko popoldan, ko s polnimi rukzaki rinemo po gozdni poti nekam gor v kot in skoraj butnemo v nekaj, kar tam nismo pričakovali. Karavla. Bivša. Sedaj se gredo turizem. Vse skupaj ždi sredi jase, pod ostenjem 2125 visoke Jerebice. Stavba je kockaste oblike v dveh nadstropjih in dvema stražnima stolpoma na dveh vogalih. Vse to je še iz časov, ko so nam govorili, naj bomo rajši doma, pa tudi onim preko niso dovolili, da bi prišli na obisk. Lepo po cesti prosim, ne čez podrte bukve. No, tu smo prenočili. Sprejem je bil prijazen, jota okusna in dovolj jo je bilo- še za zajtrk. Preden smo se porazgubili po sobah, smo se dolgo v večer zadržali zunaj ob klepetu, pivu in vedno dobrodošlih vicih, ter pričakovali polno luno, da se je skobacala izza Svinjaka.
Jutro. Kot umito nebo z izrazito bleščečimi zvezdami in luno, ki se je že spuščala proti robu Kanina. Sliši se samo šumenje Možnice v grapi. Popolnoma se zdani, ko molče stopamo skozi bukovje po dolini Možnice. Pot se le nalahko vzpenja, potem pa nekako brez pravega prehoda gor in še gor, pa že kar v zajle. Zasopemo. V vsem tistem zaslišimo glasen pok, da kar zdrznemo. Nekdo je streljal tam nekje pod Policami, nasproti nam. Kako blizu sta si vsa ta idila in pa realnost. Kosovel: "Strel v tišino, droben curek krvi in brinovka obleži, obleži."
Po vsem tistem le prigrizemo ven iz bukovja in po poteh polnih grušča, na vrh Jezerskega sedla (1720 m). Pot zavije na italijansko stran. Piha. Mestoma je spolzko, tudi zrnati sneg je še ponekod. Tako kar nekaj časa, ko ugledamo vrh. Saj bo! Ne, ne bo! Pot se obrne navzdol, pa okoli, pa zopet navzgor. Mimo našega vrha. Tako kar nekajkrat, ko se izza nekega roba le pokaže. Vsa v soncu. Potem vrh. Dobre štiri ure. Dobri smo, ugotavljamo. Zmečemo rukzake v travo. Sedemo in samo gledamo. Pravzaprav se obračamo kot vrtavke okoli sebe. Prav pred nami Mangart in Jalovec razkazujeta svojo mogočnost, pa Loške stene; tam na vzhodu Krn gospodari nad svojo skupino. Tu pred nosom sta Rombon in Kanin, proti zahodu je skupina Špikov, Špic, ki so zbrani okoli Viša in Montaža (ki je tudi Poliški Špik). Tam naprej v daljavi Dolomiti. Morje? Da, tudi morje je videti proti jugu. Mi pa sedimo tam na vrhu polnem sonca. Uživamo popolnoma sproščeni. Tukaj ni samo en meter sonca. Sonca je dovolj. Zunaj in znotraj nas.
Kasneje, doli v dolini, ko je avtobus zavil v dolino Soče, smo rahlo utrujeni zrli v vršace, ki smo jih zapuščali in ugotavljali, da smo zmagali na celi črti. Do naslednjih izzivov.

Miro Četrtič