PLANINSKO DRUŠTVO BOHOR SENOVO

V soboto, 17. 2. 2024 je potekal že 29. tradicionalni Valentinov pohod iz Kozjega na Bohor. Pohod se je pričel izpred hotela Kozjanski dvor in se v lepem vremenu zaključil pri koči na Bohorju.

Pohod seniorjev v krasnem sončnem dnevu, od Brestanice okoli Senovega nazaj na izhodišče. Lepo smo se imeli, pridružite se nam.

V soboto 4. 11. 2023 smo izvedli izlet na Nanos s šestimi udeleženci. Avtomobila smo parkirali na urejenem parkirišču nad Razdrtim tik nad avtocesto. Izbrali smo vzpon preko strmejše in zahtevnejše poti do razglednega roba ob televizijskem oddajniku in Vojkovi koči na Nanosu. Po okrepčilu pri koči je sledil povratek po položni poti, ki poteka po travnatem grebenu v smeri Vipavske doline. Tik pred cerkvijo Sv. Hieronima smo skrenili na pot, ki preči pobočje nazaj v smeri Razdrtega.

Glede na deževne razmere v preteklih dneh, ki so bile verjetno razlog za slabšo udeležbo na izletu, je vreme zdržalo brez dežja in nam omogočilo krasen dan na Nanosu

4. družinski planinski tabor: Pokljuka (22. 7. – 29. 7. 2023)

Oranžen alarm, rdeč alarm, toče in nevihte. Vse to se je dogajalo v naših pripravah na že 4. družinski tabor. A vseeno smo se z enodnevnim zamikom za šest dni preselili na pravljično Pokljuko. Pred burnim vremenskim dogajanjem nas je ščitila vojaška hišica, ki nam je služila kot suho in toplo zavetje. Vsako sonce, lepo vreme, pa smo izkoristili za raziskovanje naše planote. Osvojili smo planino Konjščico, Uskovnico, Zajamniki, Blejsko kočo na Lipanci in kar nekaj otrok razveselili z osvojenim dvatisočakom – Viševnikom. Naše dogajanje v taboru smo tradicionalno popestrili z različnimi ustvarjalnimi in športnimi delavnicami, orientacijo, petjem in večernimi pravljicami. Cel teden pa smo se mučili zakuriti ogenj s pomočjo kresila in na koncu nam je tudi to uspelo.

Super kuharice + odrasli v akciji + aktivni, svobodni in nasmejani otroci = uspešen 4. družinski tabor.

V sodelovanju z Zavodom za mladino in šport Krško smo v sredo, 23. 6. 2023, uspešno izvedli planinsko šolo in pohod na Trško goro. Na planinski šoli so se udeleženci naučili osnovnih veščin planinarjenja, kot so pravilna uporaba opreme, pravilna hoja in kako se pripraviti na varno pot v gorah. Nato smo se podali na pohod proti Trški gori. Na vrhu smo občudovali prelepe razglede na Krško in brežiško akumulacijsko jezero. Zahvaljujemo se vsem udeležencem, ki ste se nam pridružili, ter Zavodu za mladino in šport Krško za odlično sodelovanje.

Letošnji Mini tabor na Ravnem Logu je potekal 26. in 27. maja in se ga je udeležilo kar 43 otrok iz Osnovne šole Senovo ter Koprivnica. 

V petek popoldan smo se peš odpravili s Senovega proti Ravnemu Logu, kjer nas je že čakal postavljen tabor. Otroci so se razdelili v skupine in hitro zasedli mesta v šotorih. Sledile so spoznavne igre in nabiranje lesa za taborni ogenj ter palic za peko hrenovk. Po okusni večerji so se udeleženci odpravili na nočni lov na zaklad. 

Drug dan so nas obiskali lovci, ki so otrokom predstavili svoje delo za ohranjanje narave. Razložili so jim pomen varstva živali in naravnega okolja. Otroci so imeli priložnost preizkusiti lovsko opremo, izvedeli pa so veliko zanimivosti o divjih živalih.

Mini tabor na Ravnem Logu je bil nepozabna izkušnja za otroke. Spoznali so nove prijatelje, razvijali svoje sposobnosti in se naučili veliko o naravi. S pomočjo igre, druženja in pustolovščin smo poskrbeli za njihovo zabavo, hkrati pa spodbujali učenje in razvoj pomembnih veščin.

Mladinski odsek PD Bohor Senovo

"Uršlja gora ali Plešivec je s svojimi 1699 metri najvzhodnejši Karavanški vrh, ki leži med Slovenj Gradcem in Črno na Koroškem. Ime Plešivec je dobila po apnenčastem sivem vrhu nad gozdnatim pobočjem gore, ki iz doline izgleda kot pleša. Ime Uršlja gora pa je gora dobila po cerkvi sv. Uršule, ki je najvišja ležeča cerkev v Sloveniji."

V soboto 22. 4. 2023 smo izvedli izlet na Uršljo goro. Z avtomobili smo se peljali skozi Celje, Velenje, Slovenj Gradec in vas Sele do Poštarskega doma pod Plešivcem. Za vzpon na Uršljo goro smo izbrali pot čez Kozarnico. Zadnji del poti je potekal v snežnih razmerah. Po okrepčilu v planinskem domu smo se odpravili še do križa na vrhu Uršlje gore in se tam fotografirali, nato pa se po drugi poti čez Kal vrnili v dolino.

Od 16. do 23. julija 2022 smo v čudovitem okolju Robanovega Kota izvedli nepozaben 50. mladinski planinski tabor. Teden dni smo preživeli v objemu narave, polni pustolovščin, zabave in nepozabnih trenutkov.

Posavska skupina starejših pohodnikov si je za julijski izlet izbrala najvišji ne-alpski vrh v Sloveniji – Snežnik.

V sredo 6. 7. 2022 smo se v zgodnjih jutranjih urah napotili z avtobusom iz Posavja do Planinske koče na Sviščakih, ki je izhodišče za vzpon na Snežnik. Pred planinsko kočo smo imeli malico, se osvežili in pripravili na vzpon.

Ugodne vremenske razmere, ki so za Snežnik dokaj redke , so nas hitro privabile v v smrekove gozdove po katerih smo se po lepo urejeni pohodni poti v zmernem tempu vzpenjali proti vrhu.

Smrekov gozd je začelo zamenjevati ruševje, ob poti pa je bilo vse več gorskega cvetja. Tudi razgled s tega osamelca je bil vse lepši. Najprej na Nanos in njegovo okolico, potem na Istro in bližnje Jadranske otoke. Tik pod vrhom smo lahko uživali tudi ob razgledih na Alpe, Zasavsko hribovje in Gorjance. Po dobrih dveh urah hoje smo dosegli vrh Snežnika. Obvezno fotografiranje in prepoznavanje okolice, nas je kar nekaj časa zadržalo na samem vrhu. V planinski koči, ki se nahaja pod samim vrhom, so nam pripravili okusno joto. Lepi razgledi in prijetne temparature, ki smo jo jih v zadnjih dneh v Posavju pogrešali so nas, kar dolgo zadržali na vrhu. Sledil je spust nazaj do koče na Sviščakih. Po krajši osvežitvi smo se odpravili do parkirišča, kjer nas je čakal avtobus. Naš  nadaljni program v katerem smo si želeli ogledati še stari del Ilirske Bistrice in Slap Sušec, smo morali zaradi časovnice avtobusnega prevoza žal izpustiti.

Kljub temu smo bili na koncu zadovoljni, da smo uspeli osvojiti zanimiv vrh. Starejši planinci pa smo še enkrat potrdili, da se počasi daleč pride.

                                                                                              Vodja planinskega izleta:

                                                                                              Anton Zakšek

V sklopu prireditev ob prazniku Mestne občine Krško je planinsko društvo Bohor Senovo v soboto, 4. 6. 2022 organiziralo 20. Juriš na Bohor. Tradicionalni planinski pohod je potekal tudi v okviru akcije Planinske zveze Slovenije, Slovenija planinari (slovenijaplaninari.pzs.si; #LjubimGore). Pohod je namenjen spoznavanju manj znanih poti in kotičkov Bohorja.

Zbor pohodnikov je bil ob 8. uri na Jablancah. Po pozdravnem nagovoru organizatorja je pohodnike v imenu Mestne občine Krško pozdravil podžupan g. Vlado Grahovac. Slabo vreme prejšnjega dne je botrovalo manjši udeležbi. Zbralo se je 7 pohodnikov, ki so pod vodstvom planinskega vodnika krenili po trasi Jablance – Budnov mlin – Vidičova bajta – Škofov križ – planinska koče na Bohorju. Po počitku pri planinski koči je sledila pot v dolino na Jablance.

V nedeljo, 8.5.2022, je na Bohorju potekala že 43 tradicionalna jezikovova nedelja. Da je res tradicionalna in dobro poznana med ljudmi, pričajo številni obiskovalci, ki so prišli na ta dogodek. Niti hladno in vetrovno dopoldansko vreme jih ni pregnalo v dolino. Bilo je veselo in pestro. Na tekmovalnem delu je bilo predstavljenih 7 jezikov v treh kategorijah.

Oskrbnica koče, ga. Jožica Omerzu, je poskrbela za pijačo in jedačo. Za piko na i pa še Ansambel Občutek, ki je s svojo glasbo številne ljudi obdržal na Bohorju še pozno popoldan.

V soboto, 19. 3. 2022 se nas je zbralo sedem planincev in se odpravili na planinski izlet na Kal in Mrzlico.

Pripeljali smo se v Hrastnik in parkirali na Cesti 3. julija. S parkirišča smo sledili smerokazom za Kal in Mrzlico. Pri tem smo se najprej povzpeli na vrh razglednega Klobuka in nato nadaljevali mimo smučišča Rajska dolina do planinskega doma na Kalu. Od tu smo se nato povzpeli na vrh Kala, se spustili na drugo stran in se povzpeli še na vrh Mrzlice. Po krajšem postanku pri planinskega domu na Mrzlici smo se vrnili do planinskega doma na Kalu, se okrepčali ter se v Hrastnik vrnili po drugi poti skozi vasi Ravne in Boben.

V dolino smo se vrnili vsi nasmejani in dobre volje. Ostale pa vabimo, da se nam pridružijo na naslednjih planinskih izletih.

To sredo smo zopet zaključili enega izmed naših pohodov. Pa to ni bil pohod kar tako. Imeli smo se zelo lepo, tudi poti so bile idealne za hojo saj je zaradi zamrznjene podlage korak bolje ubogal in gladko potekal. In ni bil samo pohod tisti, ki nas je navduševal. Franci nam je izdal, da je naš Jože zakorakal v novo desetletje. Zaradi tega smo hodili še bolj ponosno saj imamo v naših vrstah klenega moža, ki z veseljem ubira korake z nami.

In res nas je Jože popeljal po poteh, ki jih, čeprav nas je večina domačinov, še nismo prehodili. Kot da to ni dovolj, nas jr povabil še k sebi domov in nas pogostil. Tu smo videli, zakaj se pohoda ni udeležila Mimi. Poskrbela je namreč, da se je miza v njunem domu kar šibila od dobrot. Še dobro, da smo na prejšnjih pohodih že trenirali, tako da nam  zdravica s penino ni delala večjih težav.

Na koncu smo še zvedeli, da sta bila Jože in Mimi skupaj z Mirom in Marijo Krušič začetnika naših pohodov.

Na koncu si ne morem kaj, da ne bi Jožetu še enkrat zaželel predvsem zdravja, še veliko srečnih dni, pa tudi, da bi še naprej skupaj z nami ubiral prelepe pohodniške poti.

Darko Topolovšek

V soboto. 20. 11. 2021, smo se se v številčni udeležbi odpravili na izlet na Tolsti vrh in Kriško goro.

Zbrali smo se na izhodišču v Gozdu, kamor smo prišli z avti. Ker je bila udeležba na pohodu zelo pisana in raznolika po starosti in zmožnostih smo se razdelili v dve skupini. Ena skupina je naredila celoten krog iz Gozda na tolsti vrh, po grebenu do Kriške gore in nazaj v Gozd. Druga skupinapa je odšla le do Kriške gore in nazaj.

Vsi smo bili nagrajeni s prelepimi razgledi in meglenim 'bazenom' pod nami. Tako da smo se vsi nasmejani in dobre volje vrnili v dolino.

V soboto. 23. 10. 2021, smo se s kombije Športne zveze Krško, zjutraj odpravili proti Gorenjski. Vremenska napoved se je dan pred odhodom poslabšala, vendar smo kljub temu vztrajali. Bilo nas je 8. 

Za izhodišče smo si izbrali Prtovč. Pot pa je bila zastavljena krožno, po eni strani gor in po drugi dol. Na vrhu nas je čakala toplo ogreta krekova koča na Ratitovcu, ki si je s svojo gostoljubnostjo letos pridobila naslov Naj planinske koče. Lahko rečemo, da več kot zasluženo in vsekakor priporočamo obisk.

Vreme je sicer zdržalo, dež se nas je usmilil. Nas je pa ves čas spremljala gosta megla, tako da po razglede se bomo morali še vrniti.

Po lanskoletni odpovedi zaradi epidemioloških ukrepov (Covid) je planinsko društvo Bohor Senovo v soboto, 12. 6. 2021 ponovno organiziralo Juriš na Bohor. Tokrat že 19.. Tradicionalni planinski pohod je namenjen spoznavanju manj znanih poti in kotičkov Bohorja. Potekal je v sklopu prireditev ob prazniku Občine Krško, pridružilo pa se je tudi k obeležitvi letošnjega Dneva planincev.

Zbor pohodnikov je bil ob 8. uri na Jablancah. Po pozdravnem nagovoru organizatorjev je pohodnike v imenu Občine Krško pozdravila podžupanja ga. Ana Somrak. Zbralo se je 13 pohodnikov, ki so pod vodstvom dveh vodnikov krenili po trasi Jablance – Trebež – srebrni park – lovski  bivak – Gadova peč – Veliki Javornik – planinska koče na Bohorju, kamor so prispeli po približno 2 urah in 40 minutah. Po počitku in okrepčilu pri planinski koči je sledila pot v dolino na Jablance.

Pohod je bil zelo prijeten in dobro izbran. Marica in Slavica, ki sta nas popeljali po poti iz Kozjega do Vetrnika, sta se kot vodnici zelo izkazali. Izbrali sta pot, po kateri nas je večina hodila prvič in nam je poleg ostalega nudila lep razgled po okoliških hribovjih in naseljih. Ti dve naši vodnici, sta v sodelovanju z Anico Samec, poskrbeli za popoln užitek in to na terasi Vetrnik, kjer so nam poleg kave postregle tudi odlično pecivo. Mi bi še kar sedeli in uživali ob prijetnih sončnih žarkih pa nas je nebo, na katerem so se začeli nabirati temni oblaki, priganjalo, da moramo nadaljevati našo pot. Tudi nadaljevanje poti je minilo ob prijetnem vzdušju in klepetu. Na zaključek naše poti smo prispeli tik pred snežno deževno nevihto, ki se je hitro približevala.

Še enkrat hvala vsem za prijetno druženje z željo, da bi teh bilo še zelo veliko in nasvidenje na naslednjem pohodu.

Darko

Pa smo zopet začeli. Še vreme nam je šlo na roko. Kljub mrzlemu jutro, se je med pohodom ozračje dodobra ogrelo in nas napolnilo z vitaminom D, ki ga, tako rekoč, potrebujemo predvsem za premagovanje "covida". Naši sovoditeljici Urška in Marjana sta se zelo potrudili in nas vodili po zelo lepih poteh, okrašenih s spomladanskimi cvetovi prelepih jaric in snežnobelih planjav zvončkov. Na vrhu Javorniku je naša Marjana poskrbela za presenečenje, ko je iz nahrbtnika potegnila penino, s katero smo nazdravili ponosni babici in njenemu pred kratkim rojenemu vnuku. Okrepčani z malico in dodano penino smo se usmerili proti koči, kjer smo se odločili za postanek in z veseljem popili kavo, ki nam jo je priskrbela Urška. Že sam pohod je bil zelo prijeten, da je bil pa še prijetnejši sta vsaka po svoje prispevali še Urška in Marjana, za kar jima še enkrat prav lepa hvala.

Današnji čudovit dan in izkušnje iz preteklih pohodov, so zadosten razlog, da se bomo na pot še večkrat podali. Za spomin pa par slikic, ker več jih po tej poti ne gre. Pa bodi dovolj in lahko noč.

Ostanite zdravi, se vidimo na naslednjem pohodu.

Darko

Čudoviti jutranji razgledi, raziskovanje Rapalske meje, okusni flancati na Ratitovcu, kopanje v Bohinjskem jezeru, blatno reševanje šotorov pred dežnimi nevihtami, taborni ogenj in petje ob kitari... To vse in še več lepih spominov, nas veže na mladinski planinski tabor, ki smo ga letos preživeli na Soriški planini. 26 mladih planincev je v svojo planinsko knjižico odtisnilo kar nekaj novih žigov. Obiskali smo vrhove Rapalske meje (Lajnar, Možic in Slatnik), Ratitovec in planino Vogar. Imeli smo tudi poseben obisk, obiskali so nas gorski reševalci iz GRS Škofja Loka, ki so nam podali znanje o gibanju v gorah in prikazali njihovo opremo ter delo, ki ga opravljajo. Ker pa fotografije povejo več kot tisoc besed, te vabimo da si ogledaš spodnjo galerijo. Mi se že veselimo naslednjega tabora.

Zapisala: Laura Bohorič

V soboto, 20.6.2020, smo s komijem odšli zjutraj iz Senovega na Kompotelo (1989m). Iz Ljubljane se nam je pridružil še en avto in tako je skupina štela 11 pohodnikov. Kljub strahu pred dežjem, nam je šla narava na roko in smo suhi srečno prispeli na vrh in nazaj. Zelo lep izlet z lepimi razgledi (na žalost so bili najvišji vrhovi v megli). Potrebno pohvaliti vse pohodnike, saj ni bilo nobenih težav in smo lahko vsi uživali v hoji. Se vidimo na naslednjem izletu.

Vodnik, Gregor Umek

Valentinov pohod je letošnje leto potekal v soboto, 15.2.2020. V lepem in toplem vremenu se nas je okoli 200 pohodnikov odpravilo na pot iz Kozjega na Bohor. Pot je potekala v dobrem vzdušju, malo nas je presenetilo edino blato na koncu poti. Ampak kljub vsemu smo vsi zadovoljni prišli do koče, kjer smo se okrepčali in šli vsak svojo pot v dolino. Naslednje leto zagotovo ponovimo! Imejmo se radi :) 

Na pustno soboto, 22. 2. 2020 se je 11 planincev z avtomobili odpravilo na planinski izlet na Slivnico in ogled Rakovega Škocjana.

Avtomobile smo parkirali v Cerknici in od tu pričeli pohod na Slivnico. Začetni dokaj strm vzpon je potekal po gozdu, ko pa je pot prešla na greben Slivnice, smo hodili ob robu travnikov. Razgledi so se nam odpirali na vse strani. Na jugu se je pod nami razprostirala ravnica z muhastim Cerkniškim jezerom, ki ga je bilo v tem letnem času samo za vzorec. Onstran jezera se razprostirajo Javorniki, na jugovzhodu se vidi Snežnik, na zahodu pa se vidi od Nanosa do Golakov. Na severu nam je razgled segal vse do Julijskih Alp, Karavank in Kamniško Savinjskih Alp. Korak nam je velikokrat zastal, da smo lahko ob tem izkoristili odlične vremenske pogoje za razgledovanje in fotografiranje. Po slabi uri in pol hoje smo prispeli do planinskega doma na Slivnici, ki je trenutno zaprt, saj Občina Cerknica išče zanj oskrbnika. Sledila je malica, nato pa še pet minut vzpona na sam vrh Slivnice 1114 m visoko. Zopet smo občudovali panoramski razgled na vse strani. Ker pa je začel močneje pihati hladen veter, smo zaprosili naključno planinko, da fotografira našo skupino na vrhu ter se nato odpravili nazaj proti Cerknici.

Iz Cerknice smo se odpeljali do našega naslednjega cilja v Rakov Škocjan. Naravni rezervat in park Rakov Škocjan je okoli 2,5 km dolga kraška dolina v osrčju Notranjske. V daljni preteklosti so vode, ki se s Cerkniškega polja in Javornikov podzemsko pretakajo proti Planinskemu polju, tu ustvarile veliko jamo. Kasneje se je strop jame na več mestih udrl in nastala je slikovita dolina. Danes je dolina kot široko odprto okno, skozi katero lahko pogledamo v sicer skriti kraški svet. Po njenem dnu se vije reka Rak, ki priteče na dan iz Zelških jam in ponikne v Tkalca jamo.

Vzeli smo si čas in se spustili v Zelške jame ter videli Mali naravni most. Spustili smo se še v Tkalca jamo, ogledali pa tudi Veliki naravni most ter ostanke cerkve Sv. Kancijana.

Ni nam bilo žal časa, ki smo ga namenili pohodu na Slivnico in ogled Rakovega Škocjana.

Vse priznanje vsem, ki ste sodelovale pri organizaciji in izvedbi tega pohoda. Bilo je zelo lepo, ne preveč naporno pa vendarle toliko, da lahko rečemo, da smo hodili po bregovih in dolinah. Lepo je bilo poslušati Slavico, ki nam je med potjo povedala marsikaj o pokrajini in o ljudeh, ki živijo v teh krajih. Pa dodala je še nekaj iz svojih mladih dni, ko so fantje osvajali punce, kar iz najbližje okolice. Še celo Marjana je povedala kje nabira gobe, kar je seveda za gobarje skrivnost, ona pa je svoje štante radodarno delila z nami. Po vseh teh hribih in dolinah smo pristali v Koprivnici, kjer smo pri naši Marici doživeli še dodatno presenečenje, kjer so naše soorganizatorke pripravile dobrote, ki so nam zelo dobro teknile. Ob dobrem čaju, še boljših mesnih dobrotah, vinu in obeh štrudlih, smo nazdravili v prvi vrsti Marjani, ki rojstni dan praznuje jutri in moji Anici, ki ga praznuje dan kasneje. 

Verjamem, da se bo današnji dan, vsakogar izmed nas, zapisal med tiste, ki jih bi radi še ponovili. Pa tudi, da povemo tistim, ki nas sprašujejo kaj počnemo v penziji, da med drugim tudi hodimo in se imamo lepo.

Darko Topolovšek

Pa nam je lepo uspel prvi letošnji pohod. Moram reči, da ima Urška pri tem, kar največ zaslug, saj se je zelo potrudila. Izbrala je pot, ki jo marsikdo od nas še ni videl, uredila je vse z vremenom, ki lepše ni moglo biti. Malo mrzlo je bilo, kar se za ta letni čas spodobi, nam pa je bilo toplo, saj smo uživali v čudovitih razgledih po okoliških hribih, ki jih sicer poznamo, nismo jih pa še videli iz te strani, saj večina ne in pa v našem medsebojnem druženju, ki pa ima tudi svoje čare. Vse to in pa za zaključek, še pokušnja dobrih belgijskih piv, kar nam je omogočila naša Urška, je današnji dan povzdignilo med ene izmed lepših in upam, da ne zadnjih dni.

Darko Topolovšek

V galeriji so fotografije s seniorskega pohoda na Šmarno Goro in našega druženja. Imeli smo se lepo in hvala vsem za prijetno družbo.

Želim pa vam vesele in zadovoljne praznike in veliko zdravja in čimveč skupnih poti, ki jih bomo ubirali v letu 2020.

Darko Topolovšek

Letošnji Mladinski planinski tabor je potekal Na Koroškem, natančneje v kraju Žerjav. Otroci so uživali v letopi narave, predvsem hribovja in tako osvojili lepe vrhove, kot sta Uršlja Gora in Peca. Lepo vreme je bilo kot naročeno za kopanje v potoku. Kako so se imeli naši otroci si lahko pogledate na spodnjih slikah. Drugo leto vsekakor ponovimo, ampak kot vedno na drugi lokaciji!

Zopet se nas je zbralo lepo število, kar 16 nas je bilo in se kljub ne preveč prijaznemu vremenu napotilo po poti, ki jo je začrtal Nanč. Popeljal nas je po nekaterih znanih in neznanih poteh naše soseščine, katero mislimo, da poznamo, pa vedno znova odkrivamo poti, po katerih še nismo hodili ali pa so nam ušle iz spomina. Vremenska napoved je sicer za jugovzhodno Slovenijo napovedovala oblačno vreme s krajšimi presledki sončnega vremena, kar pa nismo mogli preveriti, ker nam je to preprečevala megla. Nanč je sicer za zaključek že na zadnjem pohodu napovedal poslastico v obliki bikovih prašnikov (jajc) zato smo običajno malico iz nahrbtnika izpustili in se napotili proti cilju in zaključku naše poti. Zaključni dogodek se je odvijal v znameniti brestaniški gostilni Kosar, v kateri so znani prav po pripravi odlične napovedane specialitete. Nanč je imel pri izvedbi kar nekaj težav. Naš mesar Ivan je na zadnjem pohodu obljubil, da bo priskrbel jajca, vendar mu to ni uspelo, še več verjetno se je zbal tudi za svoje zato se pohoda ni udeležil. Tako je vse padlo na Nanča, pri tem pa mu je zagodla tudi odsotnost naše gospe Kosarjeve, tako da je za pripravo teh jajc uporabil rezervo, to je Senicatovega Miho, ki je pripravljena jajca dostavil v gostilno Kosar. Odlično pripravljena so teknila vsem, tudi tistim, ki so prej napovedovali, da jih ne bodo poskusili in bodo raje užili hrano iz nahrbtnika. Da so bili užitki popolni je naš Franci poskrbel, da pri vsem tem nismo bili žejni.

Še enkrat hvala obema tako Nanču kot Franciju.

Darko Topolovšek

Novmber je čas, ko PD Bohor Senovo izpelje delovno akcijo bodisi na koči ali na poteh do koče. Letos je bila na vrsti delovno-markecistična akcija in sicer je bil povdarek na poteh okoli Bolnice in Javornika. Zbralo se nas je 10 pridnih oseb in skupno smo uredili poti ter narisali nemalo markacij, ki bodo pomagale, da se pohodniki ne bodo več mogli izgubiti na našem Bohorju. Akcija je v celoti uspela in tui kosilo na koči je bilo odlično. Vsekakor so takšne akcije zelo dobrodošle in jih bodo izvajali tudi v bodoče.

Kljub zelo nestabilnemu vremenu, ki vse bolj spominja na april, smo se danes imeli lepo. Organizator ni ravno blestel po prehodnosti poti, med potjo smo imeli namreč nekaj težav z blatom, kar pa mu ni za zameriti. Mimica in Jože sta se zelo potrudila in vsi smo se dobre volje odpravili in vrnili.

Darko Topolovšek

Zbor na Ž.P. Brestanica - vlak do Ž.P. Libna - vzpon na Libno - Sremič (Grmada) - sestop v Brestanico. Bilo nas je 17, vreme in vzdušje čudovito. Se vidi tudi na fotografijah.

Marica Božičnik

Seniorji  PD smo se odpravili v Julijce. Ne prav visoko, na sedmera smo si zadali. Na planino Blato smo se zapeljali. Za čuda smo prav pri vrhu dobili prostor za parkiranje. Potem pa na pot. Do planine Jezero.  Pot strma, mestoma prav zoprna. Je pa lokacija pri Jezeru enkratna. Sicer se veliko zadržimo tam, samo nekaj za pod zob, ter naprej proti Dednemu polju, ki preseneča s prav posebnimi bajtami, ki so razsejane po globeli. Samo nekaj posnetkov, da pohitimo naprej, ne čez Štapce, kdo bi pa rinil v tisti breg, pa še megla se je spuščala..Ni bilo nekih razgledov, megla se je zadrževala nekje na 1800 metrih, je bilo vseeno lepo. Razdrapana pokrajina, skrvinčeni  macesni, tudi rože so še…Lepa turca, res.  Zapisal: Miro Četrtič

Pa smo zopet zaključili en zelo lep pohod. Kot ponavadi smo se tudi tokrat zelo dobro odrezali in izpolnili zastavljene cilje, pri tem smo se pa še dobro imeli.

Lep pozdrav vsem in prihodnjič nasvidenje.

Darko Topolovšek

V soboto, 15. 6. 2019 je na Lisci potekal Dan slovenskih planinskih doživetij, ki je sovpadel tudi s srečanjem planincev MDO PD Zasavja, srečanjem mladih planincev MDO PD Zasavja in dnem Zasavske planinske poti. V ta namen je PD Bohor organiziralo pohod iz Krakova (Vinska klet Mastnak) preko Cerja, mimo sv. Jošta na Lisco, ki se ga je udeležilo 10 planincev.

Planinska, turnokolesarska, plezalna, markacijska, orientacijska, gorskoreševalna, naravovarstvena in kulturna doživetja so ta dan na Lisci po informacijah Planinske zveze Slovenije razveselila 2.500 odraslih, mladih in najmlajših planincev, turnih kolesarjev, plezalcev ter drugih ljubiteljev gora in narave iz vse Slovenije in tujine, ki so tako že tradicionalno odprli poletno planinsko sezono.

V okviru praznika Občine Krško je planinsko društvo Bohor Senovo v soboto, 8. 6. 2019 organiziralo 18. Juriš na Bohor. Tradicionalni planinski pohod je namenjen spoznavanju manj znanih poti in kotičkov Bohorja.

Zbor pohodnikov je bil ob 8. uri na Jablancah. Po pozdravnem nagovoru predsednika PD Gregorja Umeka je pohodnike v imenu Občine Krško pozdravil še podžupan g. Vlado Grahovac. Zbralo se je 19 pohodnikov, ki so pod vodstvom dveh vodnikov krenili po trasi Jablance – slap Bojanca – slap Pekel – partizanska Tehnika – lovski  bivak – Javornik – planinska koče na Bohorju. Po počitku pri planinski koči je sledila pot v dolino na Jablance. Prihod na cilj ob 14.20 uri.

Že tradicionalno smo se konec maja odpravili na kratko taborjenje, ki ga poimenujemo "Mini tabor". Zbralo se je več kot 30 otrok in tudi vreme nam je glede na deževni maj šlo kar na roko. Nekaj utrinkov si lahko ogledate v galeriji. Je bil pa opravljen dober test za veliki tabor, ki bo letošnje leto na Koroškem.

V soboto, 18.5.2019, se je odvil planinski izlet na Nanos. Udeležilo se ga je 9 pohodnikov. Kljub malo slabšim razmeram, so vsi osvojili vrh in se srečni vrnili v dolino ter domov. 

5. maja se je slaba vremenska napoved na Bohorju uresničila. Veter, dež in sneg sta povzročila, da je bilo letos manj obiskovalcev, vendar več tekmovalcev kot lansko leto. Tudi to je dokaz, da se ena najstarejših prireditev v Posavju, ki jo organizira PD Bohor Senovo, izvaja ne glede na vremenske okoliščine.

V treh kategorijah, domiselnosti v aranžiranju, dolžini in teži, se je pomerilo 12 tekmovalcev. Le-te je komisija v sestavi Božo Kosalec, Jože Ivačič in Jožica Mavser s pomočjo tehtnice, metra in točkovanja razvrstila v naslednje zaporedje. Med dolgimi jeziki je 3. mesto osvojila Špela Krajnc (62,5 cm), 2. mesto Primož Klavžar (62,7 cm) in 1. mesto Marko Kranjc s 64 cm. Tehtnica je 3. mesto dodelila Lavri Maček (1074 g), 2. mesto Mirku Pajku (1520 g) in 1. mesto Ivanki Požun (1790 g). Ne glede na to, da je odločitev v najtežje ocenjevalni skupini lahko subjektivna, je bila po enoglasni odločitvi komisije tretja Nina Požun (Dobrodošli na postrvi v Sobnik), druga Marija Žveglič (Jezik »tamlade«) in prva Magda Glas (Krožno križišče na Senovem). Medalje, priznanja in zahvale za sodelovanje sta podelila Gregor Umek, predsednik PD Bohor Senovo, in predsednik komisije Božo Kosalec, praktične nagrade pa je prispevala najemnica koče Jožica Marija Omerzu. Ob prijetnih zvokih tria ansambla Labirint in odlični postrežbi najemnice koče smo se zadržali še v pozno popoldne.

Prvo soboto pomladi, 23.3.2019, se nas je 8 pohodnikov odpravilo na planinski izlet na Viševnik. Odšli smo s komijem. Vreme je bilo res kristalno jasno in skoraj nič vetrovno. Vsi smo bili zelo zadovoljni z izletom in vrnili smo se polni sončne energije (vendar nič rdeči, ker smo se dobro namazali:) ).

Hvala vsem za udeležbo na izletu.

Vodnik:Gregor Umek

Pa smo zopet doživeli enega izmed lepših dni. Ubirali smo znane in neznane poti, na koncu pa smo zaključili na cilju, ki smo ga načrtovali. Še dobro, da je Marica na začetku poti poskrbela, da na pot nismo odšli s praznim želodcem, saj se je čas za malico kar nekam odmikal, čeprav smo vmes uzrli kar nekaj kotičkov, ki bi bili primerni za okrepčilo. Marico je še nekako za razumet, da je hotela čimprej naprej. Nikakor pa ne razumemo več Lojzeta, kateremu se je barometer za lakoto očitno pokvaril, ker nima več občutka za malico. No pa kljub temu se je tudi to rešilo.

Darko

Ljubitelje narave in prijatelje Bohorja smo povabili, da se zberemo v nedeljo, 18.11.2018, ob 8:00 na koči na Bohorju.

Organizirali smo delovno akcijo za urejanje planinske pot od Dobrovskega potoka do koče na Bohorju (Grebensko pot) in poti od koče do bohorskega Okna in Petrove skale.

Kaj pa smo uredili:

Pot do okna in Petrove skale je očiščena in nadelana.

Na grebenski poti je  zamenjana jeklenica na plezalnem delu, urejeno odvodnjavanje  in še kakšna malenkost,

Planiski izlet na Snežnik je bil organiziran v soboto, 17.11.2018. Vreme je bilo napovedano sončno in tako se nas je nabrala lepa skupina pohodnikov. Z dvema kombijema in enim osebnim avtom se nas je na izlet podalo 19 oseb in ena psička. Vreme je bilo res sončno, ampak burja in mraz sta poskrbela, da smo izvedeli ter doživeli zakaj se ta prelep osamelec imenuje Snežnik. Kljub vetru smo preživeli zelo lep dan, z lepimi pogledi, katere si lahko vsi skupaj ogledate v spodnji galeriji.

Hvala vsem pohodnikom za udeležbo in se vidimo na naslednjih izletih!

Vodnik: Gregor Umek

Foto: Miro Četrtič

Planinska potepanja in taborniške dogodivščine so nas tokrat odpeljale v Log pod Mangartom oz. v dolino Loške Koritnice. Taborni prostor nam je nudil vse potrebno, direktno pod zavetjem Loških sten in z direktnim pogledom na Mangart in Jerebico.

Za planinske pohode smo si poleg okoliških sprehodov izbrali Koto 1313, Krnska jezera in Krn in za na konec najvišji vrh v okolici - Mangart.

Vmes pa še veliko taborniških dogodivščin in akcije. Slika pove 1000 besed, zato vabljeni k ogledu galerije.

Pa nam je uspel še en podvig. Kljub klavrnemu začetku, tu mislim na hudo deževje, ki nas je pospremilo ob odhodu, se je kasneje razvil zelo prijeten dan.

Kljub temu, da nismo dosegli Kamniškega sedla, smo pa ob povratku osvojili pivsko fontano v Žalcu.

Lep pozdrav vsem z željo, da bo še več podobnih izletov. Za spomin pa nekaj fotografskih vtisov.

Darko

Mladinski planinski tabor, ki se je odvijal julija 2017 v Mojstrani, na tabornem prostoru Mlačca. Odvojili smo Slap Peričnik, Jerebikovec in Kepo. Se zagotovo še vrnemo.

Planinsko društvo Bohor Senovo je v soboto, 19. 5. 2018 organiziralo planinski izlet na Veliko Planino. Zbralo se nas je 14 planincev, ki smo se nato z avtomobili odpeljali do Kranjskega Raka na Volovjeku, kjer je bilo izhodišče izleta.

Povzpeli smo se do Gojške planine in nadaljevali pot do Jarškega doma, kjer smo se okrepčali. Sledil je pohod po Veliki planini, najprej mimo Domžalskega doma, nato med pastirskimi bajtami, na koncu pa še vzpon na Gradišče, ki je z višino 1667 m najvišji vrh Velike planine. Zaradi spremenjljivega vremena  smo na vrhu imeli razgled po planoti Velike planine, vse ostalo pa je zakrivala nizka oblačnost. Za kratek čas se ja odprl razgled proti jugu, da smo lahko videli Kamnik z okolico.

Ker je bilo iz smeri Kamniških Alp občasno slišati grmenje, vremenska napoved pa je v popoldanskem času napovedovala možnost padavin, smo se odločili za povratek. Po spustu z Gradišča smo se povzpeli še do kapele Marije Snežne, imeli tu krajši postanek ter nato nadaljevali pot v dolino. Vreme se nas je usmililo in je z dežjem počakalo, da smo se lahko z avtomobili v miru odpravili proti domu.

V soboto, 21. 4. 2018 je Planinsko društvo Bohor Senovo organiziralo enodnevno turo v Kamniške Alpe. Naš cilj je bila koča na Kriški gori. Kriška gora je gorski greben, ki se razprostira med Tržičem in Storžičem.

Zbralo se nas je 30 planincev, od tega 20 otrok iz OŠ Raka, ter se z avtobusom odpeljali do kraja Golnik. Od tu smo se najprej povzpeli do vasi Gozd, kjer smo imeli daljši počitek. Sledil je strm vzpon do koče na Kriški gori z obveznimi postanki na urejenih klopeh ob poti. Imeli smo lep sončen dan s prekrasnimi razgledi na okoliško hribovje in gorenjsko ravnino. Ta dan so izkoristili tudi številni jadralni padalci za vzlet s Kriške gore in jadranje po nebu.

Po malici, počitku, občudovanju razgleda ter jadralnih padalcev je sledil sestop do Golnika in povratek domov.

V soboto, 18. 11. 2017 se nas je sedem planincev odpravilo na enodnevno turo v Slovensko Istro z namenom, da se povzpnemo na Slavnik in Socerb.

V deževnem jutru smo krenili na pot z dvema avtomobiloma. Vremenska napoved je za ta dan obljubljala ugodne razmere, kar se je kasneje tudi zgodilo. Edini moteč faktor je bila burja. Nekje bolj, nekje manj, odvisno od izpostavljenosti mesta.

Avtomobila smo parkirali v kraju Podgorje, ter se odpravili proti Slavniku. Za vzpon smo izbrali pot z oznako »strma pot«. Mogoče je imel kdo od udeležencev v začetku še pomisleke, da bo pot prestrma, vendar se je izkazalo, da je strah odveč. Pot je najprej potekala po gozdu, proti vrhu se je gozd čedalje bolj redčil. Zadnji del vzpona smo opravili po obširnem travniku, posejanim z le redkim grmičevjem, za nami pa se je kazala Istra s Koprskim zalivom. Povzpeli smo se na vrh Slavnika od koder se je razprostiral razgled do Nanosa in Trnovskega gozda, Alp in Dolomitov, Istre in morja. Slavniku pravijo tudi primorski ali istrski Triglav. Sledil je počitek in okrepčilo v Tumovi koči tik pod vrhom, temu pa povratek v dolino po daljši »položni poti«.

Naš naslednji cilj je bil Socerb. Iz Podgorja smo se odpeljali proti vasi Kastelec. Avtomobila smo parkirali na Vardi in se po Kraškem robu napotili v smeri gradu Socerb. Pot je bila položna in je v glavnem potekala po širši makadamski cesti po kraški pokrajini. Spotoma smo se ustavili še pri Sveti jami, ki je edina kraška jama spremenjena v cerkev v Sloveniji. Ker je vhod vanjo zaklenjen, smo si njeno notranjost ogledali skozi mrežo na vhodnih vratih.  Nato smo nadaljevali pot do gradu Socerb, ki je oddaljen 300m. Pri gradu je veliko parkirišče s katerega smo občudovali fantastičen pogled na Tržaški zaliv. Še boljši razgled pa smo doživeli, ko smo se povzpeli na obzidje gradu. Sledil je povratek po isti poti do avtomobilov ter nato proti domu.

V soboto, 21. 10. 2017, smo se v čudovitem jesenskem dnevu z avtobusom odpravili na Veliko planino. Bilo nas je več kot 40 iz OŠ Senovo in Koprivnica.

Na Veliki planini smo si ogledali Domžalski dom, okolju prijazno planinsko kočo, ki je kot primer dobre prakse vključen tudi v projekt Energetsko in okoljsko učinkoviti objekti od gora do dolin, ki ga izvaja Planinska zveza Slovenije, sofinancira pa Ekosklad.

V soboto. 8. 7. 2017 se naj je 8 članov ospravilo na izlet na Ojstrico. Ob izrazito vroči vremenski napovedi smo bili nato deležni celo dežne plohe, ampak smo kljub temu uspešno osvojili vrh in doživeli čudivit dan v gorah. Ni ga lepšega kot takšen dan v družbi enakomislečih.

Ni bilo pretirano navdušenega odziva na vabilo, da bi šli na Čemšeniško planino. To soboto. Ma, je mrzlo, veliko snega, nekaj me po grlu žgačka…so bili verjetno izgovori…Prišli smo pa trije. Ne trideset, ampak trije. Boštjan, Fani, Miro, zastopniki vsak svoje generacije, pač! Tudi dobro. Bilo je pasje mrzlo jutro, ko se vozimo za Savo, mimo Radeč, Hrastnika, skozi Trbovlje. Vedno imam čuden filing v Trbovljah. Nekam čudna mešanica stavb se tam prepleta. Stare rudarske kolonije z obveznimi barakami za kuln in drva, ter nekakšne stolpnice (saj tistim kockam iz betona tako pravijo, kajne?), ki v tisti ozki grapi silijo kvišku. Ne vem. Je pa z ugasnitvijo rudnika, ugasnilo veliko. Na koncu Trbovelj zavijemo v hrib in kar ni konca serpentinaste ceste. Planinski dom na Vrheh. Tu se vožnja konča. Dom je zaprt. Samo en črn avto premražen čemi na parkirišču, ni žive duše, nobenega glasu. Še vrane ne vreščijo. Mi pa na pot. Se zdi, da ni tako mraz, kot je dolini. Pokrajina je idilična, zasnežena, hoja po snegu je prav prijetna, ni tisto (dva koraka naprej , enega nazaj), ko rineš v breg. Domačija Gunet. Nikogar. Še psa, ki si ga nekako pričakoval, da se bo izza vogala zapodil vate, ne. Za to domačijo se svet odpre. Savinjska dolina je na dlani, Pohorje, Golte, Peca. Ja, tudi Šoštanj. Pravzaprav, velik gobast dim govori kje je. Meglice, ki so proti jugu modrikaste, so tu rumenkaste. Butajo v hribovje Pohorja, nato se razlezejo po Savinjski, proti Celju…Od tega razgledišča pot zavije strmo v gozd. Snega je več, grčave bukve molčijo, oddajajo pa neko energijo…Črni vrh (1204m), je najvišja toča planine. Od tod se gre samo po grebenu, svet se odpira proti jugu. Kum, lisca, Bohor, Gorjanci, malo bolj desno tudi Snežnik. Lepo je! Po dveh urah pridemo do koče na Čemšeniški planini. Prijetna, z obvezno krušno pečjo, ki s svojo toploto govori zgodbe o zimi, s prijaznim osebjem, ki postreže z okusnimi jedmi in čajem, ki ni bil tisti »sa na avtomat«! Vračamo se po isti poti, dovolimo si več postankov za občudovanje okolice, detajlov…Bili smo trije, dobro smo se ujeli, tisti, ki so ostali doma jim je lahko žal.

Miro Četrtič

Letos smo taborili v Završnici, med 23. in 30. julijem 2016. Tukaj je nekaj utrinkov.

Debela peč (2014 m)

Foto: Franc Zakšek

Foto: Beno Abram

Jezikova nedelja 2016

Razstavljenih je bilo 12 jezikov, v vsaki kategoriji po štirje.

Program je vodil Toni Petrovič.

Komisijo so sestavljali:      Marica Božočnik

                                          Irena Kožuh

                                         Lojz Štampfelj                                           

19. 12. 2015 smo uspešen vzpon na Šmarno goro popestrili še s sprehodom po prazničnem centru Ljubljane.

Prikaz poteka preureditve prostora, vgraditev in prvo kurjenje v kaminski peči.

Mladinski planinski tabor je potekal od 18. do 25. julija 2015 na Rudnem polju na Pokljuki.

V zadnjem mesecu smo na Bohorju zavihali rokave in sadovi dela so sedaj že vidni. Po zamenjavi strehe, smo v nedeljo, 4. 10 2015, izvedli številčno delovno akcijo, ki se jo je udeležilo 18 zagnanih. V nekaj urah smo posravili večino odpadnega materiala okoli koče, ostranili smo zarast okoli koče, pregledali vodovodno zajetje in opravili še nekaj manjših popravil.

Verjetno pa ste opazili tudi že, da nas ob planinskih poteh na Bohorju usmerjajo nove rdeče smerne table in tako bo obisk Bohorja prijaznejši tudi za tiste, ki jim naše poti še niso poznane. Za opravljeno delo so zaslužni markacisti našega društva.

V septembru 2015 so na strehi Planinske koče na Bohorju potekala dela z namenom celovite prenove strehe. Obstoječa streha je bila mestoma dotrajana in v preteklih letih že večkrat popravljana s strani članov društva. Z namenom odpraviti mesta, kjer je streha puščala in ob tem zagotoviti ustrezno izolativnost, ki je potrebna na objektih na višji nadmorski višini, je tako naša koča dobila novo preobleko v novi temnejši barvi.

11. 7. 2015 je PD Bohor organiziralo dvodnevno planinsko turo v Dolomite. Cilj pohoda je bila 3055m visoka gora, Lavallela. 27 planincev nas je menilo, da je ponovno  napočil čas, da zadihamo  zrak nad 3000 m. Ura je bila dve zjutraj, ko smo se odpeljali iz Senovega proti Italiji. Šofer  Bojan nas je varno in hitro pripeljal do cilja, na parkirišče pred kočo Rifugio Pederu,  kjer se začenja naravni park Fanes Sennes Prags. Koča Rifugio Pederu  se nahaja na višini 1548 metrov. Ob 8.30 uri smo začeli s pohodom. Smerokazi so nas usmerjali po pešpoti prot koči Rifugio Lavarella, kjer smo imeli prvi postanek. V nadaljevanju poti so se nam začeli odpirati vse lepši razgledi na okoliške vrhove. Po nekaj urah hoje smo prišli do sedla, kjer se nam je z desne priključila pot po dolini Val Medesc, mi pa smo nadaljevali rahlo levo za oznakami La Varella. Pot po meliščih nas je kmalu pripeljala do nekoliko strmejših pobočij. V nadaljevanju je postala pot zahtevnejša in je potekala po strmih zahodnih pobočjih gore. Pot ni zavarovana in zato smo morali biti precej previdni. Vzpon nam je vzel kar nekaj časa, zato postanek na vrhu ni bil dolg. Iz nahrbtnikov smo vzeli malico, pijačo, se fotografirali in nato po nekoliko lažji poti krenili nazaj proti izhodišču našega pohoda. Ob 20.30 uri nas je večina prišla nazaj do avtobusa. Bili smo utrujeni, a zadovoljni, da smo vsi uspeli osvojiti vrh. V bližnji vasici San Vigilio je mlajši del naše odprave postavil šotore in pripravil pravi piknik v naravi. Dobrote z žara so nas okrepčale, tako da smo hitro pozabili na napore tega dne. Naslednje jutro smo se vsi zadovoljni in z lepimi vtisi odpravili nazaj proti domu. Lahko izrečemo zahvalo in pohvalo za odlično vodeno in izvedeno planinsko turo (vodniki Klemen Hlebec, Gregor Umek in Damjan Omerzu). Mlada sekcija PD Bohor se je izkazala.

Ana Bogovič

Foto: Barbara Šoštar, Ana Bogovič in Damjan Omerzu

38. JEZIKOVA NEDELJA

Na lepo sončno nedeljo, 3. Maja 2015, se je na Bohorju odvijala tradicionalna 38. jezikova nedelja. Tekmovalo se je v treh kategorijah in sicer najdaljši, najtežji in najbolj izvirno aranžiran jezik. Tekmovanja se je udeležilo 16 jezikov, od tega 8 v kategoriji dolžine, 5 v kategoriji teže in 3 v izvirnosti aranžiranja.

Komisija v sestavi Kunej Daniel, Ivačič  Jože in Kunej Vesna so izmerili, stehtali in odločili zmagovalce v vseh treh kategorijah.

Najtežji jezik je prinesel g. Uduč Branko - 2302 g, drugi najtežji g. Požun Petr -  2163 g in tretji  g. Kozole Lado - 1594 g.

Najdaljši jezik v izmeri 705 mm je prinesel Klavžar Miran, drugi v dolžini 680 mm Drenovec Špela, prav tako tudi tretjega v dolžini 675 mm Drenovec Špela.

Komisija je tudi soglasno potrdila, da je najlepše aranžiran jezik prinesla  Magda Glas (Air Bohor), drugo mesto je prejela Mihaela Majcen (COCO CHANEL kolekcija), tretje pa Primož Klavžar (Torta za 38 Jezikovo nedeljo na Bohorju).

Senovo, 3. maj 2015                                                                                                                                                      

Izteka se peta sezona naših planinskih večerov, ki smo jih skupaj z
gosti ( predavatelji - našimi planinskimi prijatelji) obarvali popotniško,
prirodoslovno in predvsem planinsko.

V ponedeljek, 23. februarja, je bil naš gost Vinko Šeško iz PD Lisca Sevnica.
S pripovedjo ob predvajanju popotniških fotografij nam je predstavil Andaluzijo,
kot so jo doživeli sevniški Vandrovci na svojem lanskem vandranju po južni Španiji.
Ob zanimivi potopisni predstavitvi pa je imel Vinko za nas še eno presenečenje:  
razstavo njegovih čudovitih fotografij iz domačih krajev....
Vinko, hvala. Bil je res lep večer.

To pomlad nam je ostalo le še eno predavanje: v ponedeljek, 23. marca 2015
bomo z Dušanom Klenovškom iz Kozjanskega parka odšli v naravo.....

V ponedeljek, 24. novembra, smo pričeli novo sezono ponedeljkovih
planinskih in naravoslovnih predavanj.

Tokrat je bil naš gost Vinko Šeško iz PD Lisca Sevnica, ki je predstavil
planinarjenje in vandranje sevniških planincev po Srbiji v oktobru letos.
Poleg zanimivega predavanja ob projekciji njegovih čudovitih fotografij
nas je presenetil še z manjšo razstavo fotografij s tega potovanja.

Lep večer je bil. Vinko, hvala.

Pohod na Triglav je uspel, čeprav so se ga udeležili samo 4 pohodniki..
Iz Krme so šli na vrh in nazaj v Krmo - v enem dnevu. ČESTITAMO!

Sonja

Galerija fotografij z letošnjega pohoda Juriš na Bohor se začne na železniški postaji v Brestanici.
Tako se je včasih hodilo na Bohor: z vakom do Brestanice, potem pa peš do Senovega,
skozi Dovško in Srebotno proti Bohorju.

Letošnji Juriš na Bohor je na tak način začel eden izmed udeležencev pohoda, Pero Ribarič,
ki se je pripeljal z vlakom iz Celja in jo peš mahnil proti Senovem. No, pa se je za njim pripeljal Hinko in ustavil....
Pero je tudi avtor večine fotografij v tej galeriji.

Poleg Pera iz Celja smo imeli med pohodniki tudi tri goste iz Trebnjega
(oziroma štiri, če prištejemo še igrivo štirinožno Neli).

Sonja Kostevc

V soboto, 17. 5. 2014, sta Planinsko društvo Videm in Planinsko društvo Bohor organizirala skupni planinski izlet na Golico. Kljub slabi vremenski napovedi se je trideset najbolj vztrajnih planincev udeležilo čudovitega izleta v osrčje travnikov, poraslih z narcisami.

Z avtobusom smo se odpeljali v Javorniški Rovt, kjer smo najprej malicali nato pa začeli vzpon na vrh Golice. Nekaj narcis smo opazili že na travnikih okoli planinske koče, kmalu za tem smo zavili v gozd po katerem smo se vzpenjali  do pašnikov na Markljevem  rovtu in se v nadaljevanju povzpeli na Suho sedlo. Od tu se nam je pogled  razprostrl na strmi vzpon Male Golice, na levi strani so se v megli skrivali Julijci, na desno stran pa se nam je odprl pogled na Avstrijsko Koroško.

Po krajšem počitku smo začeli z vzponom na Malo Golico, kjer so nas vso pot spremljali prelepi travniki polni narcis. Nadaljevali smo na Krvavko in zaključili na vrhu zasnežene Golice, ki smo jo dosegli po skupno treh urah hoje. Hladen veter nas je hitro pregnal z vrha Golice proti Koči na Golici. Tu smo imeli kosilo ter daljši počitek. Sledil je spust v vas Planina pod Golico, kjer nas je čakal avtobus, s katerim smo se odpeljali nazaj v Krško.

Kljub temu, da so nam vremenoslovci napovedovali kar nekaj dežja, smo jo tokrat srečno odnesli. Na koncu nas je pozdravilo celo nekaj sončnih žarkov. Zadovoljni obrazi utrujenih planincev pa so kazali, da nam je planinski izlet zelo dobro uspel.

Anton Zakšek, vodja planinskega izleta

Čeprav je vremenska napoved za dobršen del Slovenije napovedovala kislo vreme, se je Koroška temu upirala. Kot pa smo kasneje spoznali, se je morala tudi Peca pokoriti rahlemu dežju, ki se je proti magični meji 2000 m spremenil v sneg. Skupaj z gosto meglo in vetrom je botroval, da smo svoj vzpon zaključili na Knipsovem sedlu ( 2012 m). Ampak ob primerni opremi in zdravi pameti je v hribih lahko varno in zabavno tudi ob takem vremenu. Skupaj nas je bilo 15 in smo za vzpon in sestop potrebovali približno 5 ur.
Damjan Omerzu, vodnik

Obhodnica Senovega

V nedeljo 13.10. se nas je trojica zbrala pred z meglo zastrtim gostiščem Senica. Prijazna lastnica nas je postregla z jutranjo kavico. Zatem smo se odpeljali proti izhodiščni točki. Tam so nas obsijali topli sončni žarki. V kombinaciji z jesensko obarvanim gozdom je bila to sanjska kombinacija. :)

Načrt poti je bil sledeč: slap Bojavnik- slap Ubijavnik- slap Bojanca, slap Pekel- partizanska tiskarna Franceta Prešerna- Grmada- Partizanska bolnica- Veliki Javornik- Mali Javornik- Skalica- Možnica- Veliki Koprivnik- koča na Bohorju- Špic hrib- Debeli vrh- Oslica- sv. Jošt- sv. Jakob na Šedmu- Čičov vrh- Armes- Senovo. 

Prvi del poti (do Grmade) im. Pot štirih slapov je bila skorajda neprehodna predvsem od Sobnika do slapu Bojanca. Pri tem je potrebno omeniti, da smo se na pot podali po deževnem tednu, tako da so narasli potočki otežili hojo čez njih. Prav tako pa je bilo spolzko na nekaterih strmih predelih poti. Nekaj veščin plezarije in orientacije so nam pomagale, da smo se le uspeli prebiti skozi podrto drevje in poti zarasle s trnovim robidovjem do zadnjega slapu Pekel in partizanske tiskarne F. Prešerna. Od tam nas je pot vodila po gozdni poti do Grmade, Partizanske bolnice, najvišjega vrha Bohorja -Velikega (1023m) in Malega Javornika ter najbolj zahodne točke Bohorja- Skalice (951m), od koder se je odprl razgled proti Sevnici, Kumu in Lisci. Zatem je sledila gozdna pot mimo Možnice, Velikega Koprivnika (984m) vse do koče na Bohorju, ki je bila razmeroma dobro markirana.

Na koči je ekipa pridobila nekaj "nove energije", tako in drugače :)
Pridružili so se nam še Marko, Bojan in Kristina.
Prva skupna točka je bila vrh Špic hriba. Grebenska pot mimo Debelega vrha (921m), mistične Oslice in vse do zaključka naše poti na Senovem je bila lahko prehodna, večinoma gozdna in makadamska.
Vmes smo se sladkali s svežimi jabolki, orehi in grozdjem, pri sv. Joštu pa so za razvedrilo poskrbeli zvedavi biki. Skoki čez pastirje, čez drn in strn... :) 
V mraku smo dosegli Čičov vrh in se spustili na Senovo. Na zadnji vrh in KT Armes (445m) smo s svetilkami prisopihali po 12 urah, 40km in 2000m višinske razlike.
O vremenu... nebeško je bilo. Razgledi vse do Kuma, Lisce, Pohorja, Boča in Donačke gore, Slemena in Trdinovega vrha. 
Zares pravljičen dan v jesenskih odtenkih...
Seveda vse skupaj ne bi bilo tako dobro "izmerjeno" brez prijatelja Boris-a, poznavalca in raziskovalca potk na Bohorju. Boris, hvala, ker si nam pokazal prave zaklade, ki jih skriva Bohor. Verjetno jih sama ne bi nikoli odkrila.